Novogoriška mestna občina je še pod vodstvom prejšnjega župana Mateja Arčona v Kromberku za dva milijona evrov kupila 53 hektarov veliko zemljišče, na katerem bi obrtnikom in podjetnikom lahko ponudili nujno potreben prostor za razvoj.
Arčon je tedaj nakup označil za največji gospodarski projekt v zadnjih desetletjih na Goriškem in za komunalno opremljanje že zagotovil tri milijone evropskih sredstev. A ko je novi župan Klemen Miklavič z ekipo hitel urejati vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja, je iz omare skočila žaba. Dobesedno. Zavod za varstvo narave v svojem strokovnem mnenju ni soglašal z zasnovo poslovne cone, saj na spodnjem delu zemljišč, bolje rečeno mokrišč, domuje zelo ogrožena laška žaba, ob njej pa tudi prav tako ogroženi hribski urh.
»Jugovzhodni del zemljišča, ki je zelo močvirnat, je pomemben prostor laške žabe. V Sloveniji jo najdemo le še ob reki Vipavi, v Panovcu, Stari Gori in ob Vogrščku. Zaradi kmetijstva, agromelioracij in hidromelioracij se je njen prostor močno skrčil in vsak košček prostora, kjer živi, je dragocen. V strokovnem mnenju, ki smo ga podali glede poslovne cone, smo se odločili, da je treba en del tega njenega prostora ohraniti,« je povedal vodja novogoriške enote Zavoda za varstvo narave in biolog Klavdij Bajc.
»Priznam, ob tem nam je zastal dih, šlo je za presenečenje, ki ga nismo pričakovali. Od tega pa so odvisna delovna mesta in razvoj,« zaplet z žabo, ki je namesto okostnjaka skočila iz omare njegovega predhodnika, komentira aktualni župan Miklavič.
Območje že od leta 2013 del Nature 2000
Zakaj okostnjak? Območje, na katerem je predvidena poslovna cona, je namreč že od leta 2013 del vplivnega območja Nature 2000. Kot takšnega so ga razglasili prav zaradi prisotnosti laške žabe. Bajc pojasnjuje, da je bila občina s tem takrat seznanjena, pozvana je bila tudi k oddaji pripomb in pobud. A vse kaže, da se je v starih dokumentih, ki jih je prodajalec ob prodaji predal občini kot novi lastnici, na Naturo 2000 pozabilo. Nekdanji novogoriški podžupan in vodja omenjenega projekta Marko Tribušon je za Primorske novice pojasnil, da jim je prodajalec zemljišč dal zagotovila, da ni nobenih zadržkov za gradnjo na tem območju, da so to potrdile tudi občinske strokovne službe in da je v minulih dneh prvič slišal za laško žabo in omenjene ovire.
Zaplet z žabo ima vendarle srečnejši konec, kot smo ga vajeni, ko skupaj trčijo interesi kapitala in okoljevarstvenikov. Občinarji in varuhi narave so zavihali hlačnice, obuli škornje in odšli na teren ter preverili, kje se njihovi interesi lahko srečajo. »Sprva smo v svojem strokovnem mnenju iz poslovne cone izločili širše območje, po ogledu na terenu in natančnejšem pregledu se je zdaj to območje zmanjšalo in ohranjamo le najbolj ključne dele,« pojasnjuje Bajc. Da takšnega posluha in sodelovanja naravovarstvenikov ni pričakoval, pojasnjuje tudi župan.
»Našli smo rešitev. Eno povezovalno pot smo umaknili, nekaj cevi bomo speljali drugače. O tako posebni žabi želimo tudi mi ozaveščati občane,« razkrije Miklavič in razloži, da zdaj hitijo urejati dokumentacijo, saj jih priganja čas. Če želijo koristiti odobren evropski denar, morajo gradbeno dovoljenje dobiti do letošnjega maja.
Težave tudi s cesto
Na občini pa bodo morali rešiti še en, verjetno težji zaplet od žabjega. Zatika se jim namreč tudi pri cestni povezavi poslovne cone z državno cesto. Dosedanja zasnova cone temelji na zastareli prometni študiji, ki ni predvidela tolikšnega prometa. Če bo nova študija direkcije za infrastrukturo potrdila, da se je ta povečal in da ga bo poslovna cona še dodatno obremenila, bo potrebna gradnja večjega križišča, kot je bilo sprva predvideno.
Na občini upajo, da bodo ta problem z državo lahko reševali vzporedno z urejanjem poslovne cone, prav tako na občini že iščejo primerne lokacije za nove poslovne cone. Dejstvo je namreč, da že s to zelo zamujajo in da se je v tem času marsikateri podjetnik naveličal čakati in odšel drugam.
