Prihodki in odhodki zavoda so bili lani izenačeni v višini 5,3 milijarde evrov, kar je 1,1 odstotka manj od načrtovanega zneska, je v predstavitvi poročila povedal generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež. Državnemu proračunu je bilo treba lani po njegovih besedah zagotoviti milijardo evrov oz. 177 milijonov evrov manj od načrta in 113 milijonov evrov manj kot leta 2017. Iz študentskega dela je bilo v pokojninsko blagajno vplačanih skoraj 65,6 milijona evrov oz. 5,3 milijona več kot leto prej.
Med odhodki so največji oz. 84,4-odstotni delež predstavljala sredstva za pokojnine. V oceni za bruto družbeni proizvod za lansko leto odhodki za pokojnine iz obveznega zavarovanja, med katerimi so tudi starostne pokojnine, predstavljajo 9,72-odstotni delež.
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo lani povprečno 617.299 oz. 0,3 odstotka več kot leto prej, samo starostnih upokojencev pa 445.236 oz. 1,1 odstotka več kot leto prej. Tako povečanje števila vseh prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja kot povečanje števila starostnih upokojencev sta bili med najnižjimi v zadnjih desetih letih. To po Papeževem opozorilu kaže na učinke pokojninske reforme iz leta 2012, ki je zaostrila upokojitvene pogoje in hkrati omogočila spodbujanje kasnejšega upokojevanja.
Prizadevanja za čim prejšnje vključevanje mladih v zaposlitev nimajo pravih učinkov
Člani sveta, ki so sodelovali v razpravi po predstavitvi poročila, so izrazili zadovoljstvo z optimističnimi podatki iz poročila, hkrati pa opozorili na nekatera vprašanja, ki jih je po njihovi oceni nujno urediti. Veliko jih je izpostavilo invalidsko problematiko. Institut poklicne rehabilitacije je treba tako denimo po mnenju predstavnice upokojencev Anke Tominšek spremeniti, da ga bo izkoristilo več ljudi. Z njo sta se strinjala tudi Dragutin Novak, ki je v svetu predstavnik delovnih invalidov, in Tatjana Čerin, ki je predstavnica delodajalcev.
Čerinova je poleg tega opozorila, da tudi prizadevanja za čim prejšnje vključevanje mladih v zaposlitev nimajo pravih učinkov. Povprečna pokojninska doba, ki jo imajo zavarovanci v starosti od 35 do 39 let, je namreč glede na poročilo lani pri ženskah znašala 12 let, pri moških pa štiri mesece več. Pri obeh spolih je bila krajša kot leto prej. »Z vključevanjem mladih v zaposlovanje smo zelo neuspešni,« je menila.
Predstavnik vlade v svetu Miloš Pavlica ji je pritrdil, da je pozno vstopanje na trg dela »zaskrbljujoče«. »Demografija je med ključnimi razvojnimi vprašanji Slovenije,« je opozoril.
Po opozorilu Aljoše Čeča iz vrst sindikatov pa je pri ukrepih za daljše ostajanje v zaposlitvi nujno pogledati tudi, kakšni so delovni pogoji in kakšni odnosi vladajo v kolektivu.
Svet zavoda je po razpravi s sklepom naročil vodstvu zavoda, da pripravi predlog za omejitev pri podajanju informacij zavarovancem o pričakovanem datumu in višini predčasne oziroma starostne pokojnine. Nekateri zavarovanci namreč večkrat vložijo zahtevo za informativni izračun, kar zelo obremeni zaposlene pri njihovem tekočem delu, je bilo med drugim slišati v razpravi.
Po obravnavi analize kadrovskih razmer na zavodu pa je podprl predlog za povečanje števila zaposlenih na zavodu za 16 delavcev v letošnjem letu, za osem pa v letu 2020. Zavod bo predlog poslal v odobritev ministrstvoma za delo in za javno upravo ter vladi. Sredstva za več zaposlitev naj bi črpali v okviru predvidenih sredstev v finančnem načrtu zavoda za letos predvsem na račun sredstev za nadurno delo.
