Tako za tradicionalnega komitenta kot za e-komitenta je bila lani najcenejša Delavska hranilnica, najdražja pa je bila za tradicionalnega komitenta SKB, za e-komitenta pa NLB, kaže najnovejša analiza Banke Slovenija o nadomestilih 12 bank in treh hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric teh storitev.

Letni strošek košarice storitev banke, izmerjeni po metodologijah Banke Slovenije (BS) in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), namreč v Delavski hranilnici za tradicionalnega komitenta znaša 31,85 evra (košarica BS) oz. 47,64 evra (košarica ZPS), za e-komitenta pa 27,23 evra (košarica BS) oz. 37,56 evra (košarica ZPS).

Medtem je ta strošek za tradicionalnega komitenta v SKB dosegel 169,71 evra (košarica BS) oz. 343,32 evra (košarica ZPS). Za e-komitenta je letni strošek v NLB znašal 56,23 evra (košarica BS) oz. 95,16 evra (košarica ZPS).

»Izračun kaže, da lahko tradicionalni komitent z zamenjavo ponudnika plačilnih storitev na leto prihrani tudi do 295,68 evra (košarica ZPS) oz. 137,86 evra (košarica BS), e-komitent pa do 57,60 evra (košarica ZPS) oz. 29 evrov (košarica BS),« so zapisali.

V segmentu pravnih oseb so razlike zaradi bistveno večjega števila transakcij in višjih nadomestil še večje. Tu lahko pravna oseba kot tradicionalni komitent z zamenjavo ponudnika prihrani tudi do 945,26 evra letno, kot e-komitent pa do 362,10 evra letno.

Najcenejša Primorska hranilnica Vipava

V tem segmentu je za obe vrsti komitentov je najcenejša Primorska hranilnica Vipava, katere letni strošek košarice za tradicionalnega komitenta znaša 376,80 evra, za e-komitenta pa 194,90 evra. Najdražja za pravno osebo, ki je tradicionalni komitent, je NLB, katere letni strošek košarice znaša 1322,06 evra, za pravno osebo, ki je e-komitent, pa je najdražja Sparkasse, katere letni strošek košarice znaša 557 evrov.

Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so se povprečna nadomestila povišala v 15 segmentih, znižala so se v dveh segmentih, v štirih so ostala nespremenjena. Najbolj oz. za 25 odstotkov se je zvišalo povprečno nadomestilo za prilivna plačila pravnih oseb. Najbolj, to je za 8,7 odstotka, pa se je znižalo povprečno nadomestilo za interna mala kreditna plačila fizičnih oseb preko e-banke.

Centralna banka na višino bančnih nadomestil ne more in ne sme neposredno vplivati. A vsako leto pripravi tovrstno analizo z namenom, da lahko vsak primerja podatke o zaračunavanju posameznih storitev na bankah ter glede na svoje navade oz. potrebe izlušči, kateri ponudnik je zanj najcenejši.

V Banki Slovenije podpirajo aktivnosti, ki jih na tem področju izvaja ZSP. Kot so spomnili, ZPS omogoča primerjavo bančnih storitev fizičnim osebam, njihovi primerjalniki pa so brezplačno dostopni vsem potrošnikom na spletni strani ZPS.