Med drugim zato, ker je treba pust(o) uravnotežiti z mastnim, da je ravno prav. Dandanes kot značilno pustne jedi poznamo predvsem krofe in flancate, a še starejša je ocvirkova oziroma špehova potica, ocvirkovca ali špehovka. Nekoč so namreč na pustni torek gospodinje tekmovale med seboj, katera bo spekla lepšo špehovko. Ampak ta navada je večinoma že pozabljena in v teh dneh bo v marsikaterem domu dišalo po krofih. Receptov za bobe ali krape, kot jim pravijo ponekod, je skoraj toliko kot njihovih pekov; po najnovejših raziskavah jih še vedno najpogosteje cvrejo ženske, jedo pa moški. Da je tudi to uravnoteženo. Ampak mlajše in one bolj gosposke gospodinje krofe po novem raje kupijo. Menda zato, ker se z njimi nimajo časa ubadati, ampak resnica tiči drugje. Ne upajo se jih cvreti, ker bi jih bilo nemara sram, če njihovi izdelki ne bi imeli lepih obročev. Ti so bili od nekdaj zelo pomembni in včasih celo predmet sosedskih zdrah in posmeha, ko so se gospodinje druga pred drugo hvalile s svojimi pekovskimi izdelki.
Tarča posmeha je bil tudi ameriški predsednik John F. Kennedy, ko je 26. junija 1963 v zahodnem Berlinu pred navdušenimi ljudskimi množicami izjavil: »Ich bin ein Berliner.« Ta nemški stavek lahko namreč razumemo tudi kot: »Jaz sem krof.« Berliner oziroma po naše berlinčan v nekaterih delih Nemčije pravijo krofom z marmelado, ki so na las podobni našim, le da jih namesto s standardno marelično polnijo s temnejšimi marmeladami…
Kakor koli že, hiša ni dom, če v kuhinji ne diši po domačih dobrotah, pravijo. Domači krofi, pa če so še tako pokvečeni, so neprimerljivo okusnejši od vsakih trgovinskih, strojno pridelanih. Zato po stari pekovski šegi pljunimo v roke, korajža velja!
Pustni krofi po avstro-ogrsko
Potrebujemo 500 g mehke moke, 500 g ostre moke, 120 g masla, 7 rumenjakov, 5 dl mleka, 30 g sladkorja, 70 g kvasa, 3 žlice ruma, 1 žličko soli, limonovo lupino, marelično marmelado, olje (v izvirnem receptu mast) za cvrtje, sladkor v prahu.
Moko presejemo v veliko skledo in jo za pol ure potisnemo v pečico, segreto na 50 stopinj. V ogreto moko na sredini naredimo jamico, vanjo nadrobimo kvas, dodamo žlico sladkorja in prilijemo 2,5 decilitra mlačnega mleka. Skledo pokrijemo in pustimo na toplem vzhajati 20 minut. Rumenjake damo v manjšo skledo, dodamo sol in gladko razmešamo. Ko kvasec sredi moke naraste, dodamo stepena jajca, zmehčano maslo, preostala sladkor in moko ter naribano limonovo lupinico. Testo najprej zgnetemo z rokami, nato si lahko pomagamo z električnim mešalnikom, ki naj namesto nas počasi gara 15 minut! Skledo pokrijemo in pustimo na toplem vzhajati deset minut. Olje pristavimo in segrejemo. Iz vzhajanega testa z rokami nežno oblikujemo šest kroglic velikosti in oblike mandarine. Zlagamo jih na pomokano desko in pokrijemo s čistim prtom. Čez nekaj časa krofe obrnemo in pustimo še nekaj minut vzhajati. Vzhajane previdno vlagamo v vroče olje (120–130 stopinj Celzija). Posodo za cvrtje sprva za štiri minute pokrijemo. Medtem oblikujemo naslednjih šest krofov. Po spodnji strani zlato rumeno ocvrte krofe obrnemo. Naslednje tri minute (odvisno od temperature olja) cvremo odkrite, vmes jih lahko z žlico prelivamo z vročim oljem (sploh ni nujno). Ocvrte s penovko poberemo iz maščobe in zložimo na papirnato kuhinjsko brisačo, da se odcedijo. Še vroče krofe napolnimo s toplo marelično marmelado, ki ji lahko primešamo kakšno žlico ruma, kar jim da žlahtnejši okus. Nekoliko ohlajene posujemo s sladkorjem v prahu in ponudimo.
