Senat okrožnega sodišča v Novem mestu pod vodstvom sodnice Mojce Hode je danes ponovno zaslišal izvedenko psihiatrije Margo Kocmur v primeru 62-letnega Silva Palčiča iz Rumanje vasi, obtoženega krutega umora žene Anice na božični večer leta 2017. Kocmurjeva je mnenje izdelala na podlagi dokumentacije iz preiskave, ki pa takrat še ni bila končana in ko vse priče še niso bile zaslišane. Ker se njeno mnenje nekoliko razlikuje od mnenja tričlanske komisije za fakultetna izvedenska mnenja, je sodišče želelo razjasniti, od kod razlike.
Kocmurjeva se pri izdelavi mnenja ni odločila za pregled obtoženega in za vpogled v njegovo zdravstveno dokumentacijo. »Tega sodišče ni izrecno zahtevalo,« je dejala in dodala, da je prav zato, ker obtoženca ni osebno spoznala, lahko ohranila »objektivnejšo sliko dogajanja«. Sicer pa meni, da se sklepi izvedencev psihiatrije in klinične psihologije Petra Preglja in Bojana Zalarja iz omenjene komisije, ki sta obtoženca tudi osebno pregledala, od njenih bistveno ne razlikujejo. »Iz njunega mnenja je razvidno, da tudi osebni pregled obtoženca ni odkril morebitnih organskih vzrokov za njegovo vedenje ali globljih duševnih motenj,« je dejala. Tudi pregled zdravstvene dokumentacije po njenem mnenju ne bi prinesel sprememb v oceni samega dejanja.
Depresivne epizode že v preteklosti
Pa vendar se Kocmurjeva ne strinja povsem z sklepom izvedencev, da je obtoženi v času tragičnega dogodka doživljal blago depresivno epizodo. »Ne vem, na podlagi česa sta prišla do tega sklepa, saj ta depresivna epizoda ni zapisana,« je dejala. Ker pa sta v njegovi dokumentaciji že zapisani dve depresivni epizodi v preteklosti, sta izvedenca iz tega sklepala na ponavljajočo se depresivno motnjo. »Toda ti dve epizodi sta bili daleč pred samim dogodkom, in sicer leta 2002 in 2009. Poleg tega niti nimata oznake jakosti. Ponavljajoče se depresivne epizode so v tako dolgih časovnih razmakih redke. Zadnjo depresivno epizodo ob samem dogodku je izvedenec opredelil kot blago, kar je glede na okoliščine logično. Obtoženi je bil pregledan po tragičnem dogodku, poleg tega je bil ob pregledu že v zaporu.«
Šlo je torej za vrsto stresnih okoliščin, ki lahko privedejo do intenzivnejšega čustvovanja, kar pa še ne pomeni, da gre že za pravo motnjo, je dejala. Da je jemal zdravila proti povišanemu krvnemu tlaku, antidepresive, pomirjevala, je v dokumentaciji, ki jo je pregledala, večkrat opazila, nikjer pa po njenih besedah ni bilo zapisano, da bi bolehal zaradi duševne motnje globlje intenzitete. Bil pa je odvisnik od alkohola.
Do žene se je vedel drugače
Prav tako se ne strinja z ugotovitvijo izvedencev, da je bila v času tragičnega dogodka zaradi obtoženčevih osebnostnih značilnosti, zdravil in drugih dejavnikov »najverjetneje« bistveno zmanjšana njegova sposobnost obvladovanja. »Morda je bila nekoliko zmanjšana, nikakor pa ne bistveno,« je dejala. »Ob ohranjeni razumski kontroli, kot jo je takrat imel, bi moral vedeti, kaj se sme in kaj ne. Če je lahko opravil celo vrsto kompleksnih dejanj pred samim umorom, mi to pove, da je dejanje vsaj tistega dne načrtoval in se nanj pripravil.« Res pa je, da ima obtoženi težave z nadzorovanjem impulzov, kar je trajnostna osebnostna lastnost, je pojasnila. Tako ga že majhen dogodek pripelje do težjega obvladovanja, vendar se po mnenju Kocmurjeve ni znal obvladovati zgolj v odnosu do žene, medtem ko v situacijah z drugimi ljudmi ni imel težav.
Kot pomemben stresni dejavnik je tudi Kocmurjeva opredelila ukrep prepovedi približevanja ženi, zaradi česar se je moral tudi odseliti v zidanico. »Tak ukrep ga je ponižal. Počutil se je potisnjenega v kot. Lahko, da je to v kombinaciji z njegovimi osebnostnimi lastnostmi v njem vzbudilo še več jeze in vplivalo na to, kar je storil.«
Sojenje, ki se bliža koncu, se bo nadaljevalo prihodnjo sredo, ko bodo zaslišali še zadnjega izvedenca Bojana Zalarja.
