»Združeno kraljestvo je obvezano, da kakor hitro je mogoče konča upravljanje z arhipelagom Chagos in s tem omogoči Mauritiusu, da zaključi proces dekolonizacije svojega ozemlja,« je poudarilo sodišče.

Večina sodnikov je presodila, da je Velika Britanija to odročno otočje leta 1965 nezakonito ločila od Mauritiusa, ki se je čez tri leta nato osamosvojil izpod britanske vladavine. Vključila ga je v Britansko ozemlje v Indijskem oceanu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

London je po ločitvi otočja z njega v tajnosti med letoma 1968 in 1973 izgnal 2000 prebivalcev v Veliko Britanijo, na Mauritius in Sejšelske otoke, da bi z ZDA zgradil tajno vojaško oporišče na največjem otoku arhipelaga Diego Garcia.

Britanska diplomacija je njihov izgon takrat opisovala kot odstranitev »nekaj Tarzanov in Petkov«.

Oporišče sedaj najemajo ZDA. Imelo je ključno strateško vlogo med hladno vojno, preden so ga ZDA kasneje uporabljale kot glavno izhodišče za letalske napade v Iraku in Afganistanu.

Mnenje sodišča ni zavezujoče, a ima velik simbolni pomen, saj ga je sprejelo na zahtevo Generalne skupščine ZN. Ta je namreč leta 2017 na predlog Mauritiusa in ob podpori afriških držav sprejela resolucijo, v kateri je od ICJ zahtevala pravni nasvet v sporu.

Na obravnavi septembra lani je Mauritius ob podpori Indije trdil, da je London nezakonito ločil otočje, ko je še bil kolonialna sila. Velika Britanija, ki se je opravičila za »sramoten način«, na katerega so izgnali več tisoč otočanov, je trdila, da Mauritius primera ne bi smel dati pred ICJ. ZDA pa so menile, da ima sodišče »dolžnost«, da ne sprejme mnenja o sporu.

Otočani so se za svoje pravice borili tudi na britanskih sodiščih.