Kot so pojasnili na Agenciji RS za okolje in prostor (Arso), se v zadnjih letih v Sloveniji soočamo predvsem s čezmerno ravnjo ozona in delcev PM10, največji vir slednjega onesnaževalca pa so kurilne naprave in promet.

Letna mejna vrednost za delce PM10 po njihovih podatkih lani ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, dnevne mejne vrednosti, ki so 50 mikrogramov na kubični meter, pa so bile več kot 35-krat presežene na šestih merilnih mestih, leto prej na 10 merilnih mestih.

Lani je v poletnih mesecih prevladovalo precej spremenljivo vreme s pogostimi padavinami, obdobja suhega vremena so bila kratka, zato so bile ravni ozona po podatkih Arsa nižje, kot bi pričakovali za poletni čas. Opozorilna urna vrednost 180 mikrogramov na kubični meter, ki je običajno presežena v junijskih, julijskih in avgustovskih dneh, je bila lani presežena samo na Primorskem, in sicer devetkrat v Novi Gorici, trikrat na Otlici in enkrat v Kopru, skupaj torej 13-krat. Leta 2017 pa je bila ta vrednost presežena 36-krat, so pojasnili na Arsu.

Ciljna 8-urna vrednost za ozon, ki je 120 mikrogramov na kubični meter, pa je bila po njihovih podatkih lani prekoračena povsod, največkrat v višje ležečih krajih ter na Primorskem in Obali, kjer je zrak z ozonom v Sloveniji najbolj onesnažen. Končne podatke o kakovosti zraka za leto 2018 bo sicer Arso objavil v letnem poročilu.