Moldavska pot v EU se je znašla pod vprašajem, potem ko je doslej opozicijska proruska Socialistična stranka zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah z 32 odstotki glasov in bo zasedla 35 sedežev v 101-članskem parlamentu. Na drugem in tretjem mestu sta proevropski stranki: s 27 odstotki (27 sedežev) opozicijska liberalna stranka ACUM ter doslej vladajoča proevropska Demokratska stranka s 24 odstotki (30 sedežev – več kot ACUM jih imajo zaradi delno večinskega sistema).
Demokrati niso samo veliki poraženci volitev, ampak jih za povrhu tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) obtožujejo, da so kupovali glasove, izvajali pritisk na volilce med zaposlenimi v javnem sektorju, v predvolilni kampanji preveč obvladovali medije in poskušali z novim, zapletenim volilnim sistemom obrniti volitve sebi v prid. Sicer pa OVSE meni, da so volilni izidi v veliki meri legitimni.
Težavno sestavljanje koalicije
Proruski socialisti, ki jim pripada tudi predsednik države Igor Dodon, ne bodo imeli dovolj poslancev, da bi lahko vladali sami. Ker pa nočejo sodelovati ne z demokrati ne z liberalci, bodo težko sestavili vlado. Tudi liberalci zaradi velike korupcije in finančnih mahinacij nočejo v koalicijo z doslej vladajočimi demokrati. Glede finančnih mahinacijah je dovolj omeniti, da je leta 2014 iz centralne banke v Kišinovu izginila več kot milijarda evrov, kar je ogromna vsota za to zelo revno državo s 3,5 milijona prebivalci.
Vsekakor bodo morali tudi proruski socialisti, če jim bo uspelo sestaviti vlado, upoštevati, da gre 69 odstotkov moldavijskega izvoza v EU in samo 9 odstotkov v Rusijo. Po drugi strani so dobri odnosi z Moskvo pomembni, saj je samo na ta način mogoče, da se bo Pridnestrje s pol milijona prebivalci priključilo nazaj k Moldaviji, kot načrtuje predsednik Dodon.
Neprijetno presenečenje za Bruselj
Vendarle je neuspeh proevropskih strank udarec za EU glede na to, da se je tako zelo trudila z revno Moldavijo, ki je v letih 2010–2015 iz evropskih skladov dobila kar 800 milijonov evrov, leta 2014 pa postala pridružena članica. A glede na to, da danes podpira včlanitev v EU že manj kot polovica Moldavcev, leta 2010 pa jih včlanitev podpiralo 70 odstotkov, izid volitev ni nepričakovan.
Gre za neuspeh same EU, ki si je preveč zatiskala oči pred razmerami v Moldaviji. Predsednik Dodon je to v nedavnem intervjuju za Le Monde prikazal takole: »Kaj naj si misli moldavski državljan, ko vstopa na sodišče, okrašeno z lepo evropsko zastavo, potem pa od njega zahtevajo podkupnino? Sami zagovorniki Evrope so pri nas oslabili evropsko idejo.«
Evropsko idejo spodneslo nasprotovanje tajkunu
V resnici na teh volitvah Moldavijci niso toliko glasovali proti EU, kot so glasovali proti korupciji v vladajoči stranki demokratov. Predvsem so nasprotovali temu, da si je vso njihovo državo prilastil en človek, tajkun Vladimir Plahotniuc, ki je tudi voditelj demokratov. On se je polastil glavnih gospodarskih vej v Moldaviji, si podredil glavne institucije (upravne in sodne organe ter medije) in policijo.
Za zahod pa so Plahotniuc in njegovi demokrati ostali glavni sogovornik zato, ker so trdili, da so proevropski, in ker naj bi utelešali stabilnost v državi ter gospodarsko uspešnost. V resnici se je EU glede Moldavije preveč pustila voditi baltskim državam, Poljski in Romuniji, za katere je bilo pomembno le to, da je bila oblast v Moldaviji protiruska, pri čemer so te države imele podporo ZDA.
