»Za gospodarstvo je prenos znanj iz različnih institucij v industrijsko prakso zelo pomemben, saj je za uspeh in nadaljnjo rast podjetja ključna prepoznavnost in pridobitev dobrih kadrov,« pravi Maša Bantan Marot iz podjetja Helios in dodaja, da sodelovanje s fakultetami prinaša obojestranske koristi. »V podjetju se spoznamo s potencialnimi prihodnjimi sodelavci, študentje pa imajo priložnost svoje znanje nadgraditi tudi v industriji. Poleg tega prihaja tudi do izmenjave znanj, izkušenj in dobrih praks tako pedagoških mentorjev kot tudi delovnih mentorjev iz gospodarstva.«
Kot pravi Anton Ploštajner iz podjetja BHS hišni aparati, mora za takšne oblike sodelovanja biti zavedanje o potrebi in pripravljenost na obeh straneh. »Na Fakulteti za tehnologijo polimerov so to potrebo prepoznali, zato študente spodbujajo in podpirajo pri izvajanju različnih skupnih aktivnostih z gospodarstvom. Glede na svojo odzivnost in prilagodljivost so lahko primer dobre prakse tudi za ostale izobraževalne ustanove.«
Skupni projekti omogočajo reševanje konkretnih problemov
S Fakulteto za tehnologijo polimerov uspešno sodeluje tudi koncern Kolektor. »Skupaj smo rešili že kar nekaj naših konkretnih problemov, denimo modifikacije različnih polimerov, kjer je fakulteta za nas s pomočjo agregatov, ki jih ima na voljo, izvedla določene testne spremembe na polimerih,« pravi Ludvik Kumar, izvršni direktor za raziskave, in dodaja, da se zelo radi udeležujejo njihovih dogodkov, na katerih obravnavajo aktualno problematiko s področja polimerov. »Želimo, da bi več naših štipendistov študiralo na tej fakulteti, saj je študij zelo praktično naravnan. Tudi zato, ker spomladi v Logatcu odpiramo Center za materiale.«
Zaradi narave proizvodnega programa s pričujočo fakulteto že vrsto let na različne načine sodelujejo tudi v podjetju BSH hišni aparati. »Izvajanje skupnih projektov se nam zdi še posebno pomembna oblika sodelovanja, saj na ta način študentje in predavatelji sodelujejo z našimi sodelavci pri reševanju konkretnih problemov, po drugi strani pa tudi spoznavajo podjetje kot morebitnega prihodnjega delodajalca,« dodaja Ploštajner.
Številne koristi za vse deležnike v procesu
Eden od primerov dobre prakse na področju sodelovanja z gospodarstvom je projekt Po kreativni poti do znanja, v okviru katerega so imeli študentje Fakultete za tehnologijo polimerov v lanskem letu priložnost sodelovati v kar štirih projektih. V enem od teh so se s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in podjetjem Helios posvečali razvoju novih fotopolimerov za 3D-tisk. »Sodelovanje je prineslo mnoge koristi za vse deležnike v procesu. Študentje so imeli priložnost delati pod vodstvom pedagoških in delovnih mentorjev tako na fakulteti kot tudi v Heliosovih laboratorijih pri konkretnih izzivih, s katerimi se soočamo v gospodarstvu. Profesorji s fakultete in naši raziskovalci pa so se spoznali z obravnavamo tematiko iz različnih zornih kotov, izmenjali številne dobre prakse in tlakovali pot tesnejšemu povezovanju pri prihodnjih projektih,« pravi Bantan-Marotova.
V podjetju Helios, ki sodeluje tudi z raziskovalno-izobraževalnimi ustanovami v Avstriji in Nemčiji, menijo, da je tovrstnega sodelovanja v Sloveniji premalo. V Avstriji in Nemčiji imajo, tako Bantan-Marotova, odlično raziskovalno infrastrukturo in dobro financirane temeljne raziskave, obenem pa zelo tesno sodelujejo tudi z vodilnimi podjetji v svojih panogah. Ukrepi spodbujanja sodelovanja z gospodarstvom so postavljeni na daljši rok, v nasprotju s Slovenijo, kjer se platforme neprestano menjajo. »Za tesnejše sodelovanje akademske in gospodarske sfere je namreč pomembno stabilno podporno okolje,« še dodaja.
Premalo sodelovanja z industrijo
Da je sodelovanja med podjetji in izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji premalo, menijo tudi v podjetju Skaza. »Slovenska podjetja se premalo zavedajo zakladnice znanja, ki je dosegljiva na fakultetah, po drugi strani pa se tudi fakultete premalo zavedajo praktičnih izkušenj, ki jih lahko dobijo v podjetjih. Rezultat tega je odsotnost najnaprednejših tehnologij v podjetjih in nezmožnost pripeljati inovativne tehnologije raziskovalcev do proizvodnje,« pravi Branka Viltužnik, vodja raziskav in inovacij, in dodaja, da podjetje Skaza s slovenjegraško fakulteto uspešno sodeluje že ves čas, lani pa so to sodelovanje še poglobili. »Cenimo njihova strokovna znanja, kadar vpeljujemo nove materiale. Ker v podjetju težimo k čim večji uporabi trajnostnih materialov in čim bolj učinkoviti rabi teh, uporabljamo njihove široke izkušnje in znanja o analitskih metodah, da tako lahko dosežemo maksimalne izkoristke v naših procesih.«
