V egiptovskem letovišču Šarm el Šejk se je danes začel prvi vrh voditeljev držav članic Evropske unije in Arabske lige v zgodovini z visoko udeležbo zlasti na evropski strani, a s precej nizkimi pričakovanji glede mogočih rezultatov dvodnevnega obiska ob Rdečem morju.

Vrhu sopredsedujeta gostitelj, egiptovski predsednik Abdel Fatah El Sisi v imenu 22-članske Arabske lige, in predsednik evropskega sveta Donald Tusk v imenu 28-članske Evropske unije. Pričakovano je ena pomembnejših tem vprašanje migracij, a velikih upov za dosežke ni – glede na zelo ohlapen program in tudi na to, da so bruseljski uradniki pred srečanjem napovedovali, da je največji dogodek že to, da vrh sploh je. Med pripravljalnimi pogovori je sicer EU izpostavljala svoje zamisli o zbirnih centrih za migrante na severu Afrike, a daleč s to zamislijo še niso prišli, navsezadnje zato, ker je EU pri tem neenotna. Madžarska je denimo dala veto na vsako omembo marakeške deklaracije v sklepni izjavi vrha, če bo ta sploh sprejeta.

Ena od tem srečanja je izraelsko-palestinsko vprašanje, kjer imata EU in Arabska liga podobne poglede in se ne strinjata z ZDA o priznanju Jeruzalema za izraelsko prestolnico. Med temami sta tudi Sirija in Jemen, ki ju pretresata državljanski vojni z močno tujo vpletenostjo. Savdski kralj Salman pa je vrh danes izkoristil za napad na Iran, rekoč, da morajo stopiti skupaj in Teheranu preprečiti razvoj jedrskega in raketnega programa ter vmešavanje v države v soseščini. Glede na to, da EU še podpira jedrski sporazum z Iranom, od katerega so odstopile ZDA, tu ni pričakovati enotnih stališč. Ena od tem je tudi ekonomija oziroma trgovina in investicije. EU je glavni trgovinski partner Arabske lige, posamezno tudi enajstih njenih članic, obenem pa ima največ vlaganj.

Brez Baširja in kronskega princa

V Šarm el Šejku je kar 24 evropskih voditeljev držav ali vlad, med njimi slovenski premier Marjan Šarec. Le Francija, Španija, Litva in Latvija so v Egipt poslale zunanje ministre. Med voditelji članic Arabske lige sta med drugimi prispela savdski kralj Salman in jemenski predsednik Abdrabu Mansur Hadi, a več pozornosti je pritegnila odsotnost nekaterih imen. Med njimi sta savdski kronski princ Mohamed bin Salman, ki se sooča z obtožbami o vpletenosti v lanski umor savdskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu, in predsednik Sudana Omar Al Bašir. Zlasti nemška kanclerka Angela Merkel naj bi vztrajala pri odsotnosti Baširja, ki ga mednarodno kazensko sodišče išče zaradi obtožb o genocidu, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v Darfurju. Sicer pa Baširja tudi brez tega verjetno ne bi bilo, saj se trenutno doma sooča z največjimi protesti v 30 letih, zato je razglasil izredne razmere, razpustil vlado in odstavil vlade vseh osemnajstih zveznih držav.

Vrh sicer poteka ob strogih varnostnih ukrepih, saj se egiptovska oblast sooča s pogostimi napadi islamskih militantnežev na Sinajskem polotoku, na jugu katerega leži Šarm el Šejk. ba