Pregled slovenske sodobnoplesne scene v obliki Gibanice poteka od leta 2003, letos bo devetič. Tričlanska selektorska ekipa, ki so jo tokrat sestavljale Ivana Ivković (Hrvaška), Petra Pikalo (Slovenija) in Claire Verlet (Francija), je med prijavljenimi 38 projekti izbrala devet predstav v tekmovalni program ter eno v spremljevalnega. Pravijo, da v tokratnem izboru ne prevladuje nobena konkretna tematika ali konceptualni pristop, vsak izmed avtorjev je pokazal lasten izraz in zrel koreografski jezik. Opazile in nagradile so tudi dejstvo, da je bilo tokrat ustvarjenih več skupinskih del kot v preteklosti.
Na polovici poti
Društvo za sodobni ples Slovenije, ki je organizator festivala, letos zaznamuje 25-letnico delovanja. Predsednica društva in sokuratorka spremljevalnega programa Gibanice Pia Brezavšček pravi, da je bila to v Sloveniji prva oblika stanovskega organiziranja sodobnega plesa. Pobudnica in prva predsednica je bila Ksenija Hribar, ki si je želela, da bi se sodobni ples vzpostavil kot samostojno ustvarjalno polje znotraj drugih oblik gledališča in plesa, predvsem baleta, ki je imel vedno svoje institucionalno zaledje.
»Danes je ples institucionaliziran do te mere, da je redno prisoten in sprejet kot oblika umetnosti, hkrati pa poznamo zgodbo o neuspešnem poskusu institucionalizacije sodobnega plesa v centru sodobnoplesnih umetnosti, ki je bil najprej ustanovljen, potem pa že po letu dni ukinjen. Dolga leta se že bije boj za tovrstno obliko emancipacije. Celotno polje sodobnega plesa je še vedno v domeni nevladnih organizacij in samozaposlenih, odvisni so od takšnih in drugačnih razpisov, ni stalnic, ki bi jih lahko ponujala institucija. Na neki način smo še vedno na polovici poti,« ugotavlja.
Prekarnost plesne scene
Tudi na eni od treh okroglih miz v okviru spremljevalnega programa bo tekla beseda o institucionalizaciji sodobnega plesa, pri čemer jih bodo zanimale prakse v tujini: kako je plesna produkcija urejena v državah, od koder bodo gostje (Avstrija, Francija, Nizozemska). Hkrati so na pogovor povabili predstavnico MOL in predstavnico ministrstva za kulturo, s katerima bi radi nadaljevali pogovor o ukinjenem centru za sodobni ples. Pred dvema letoma je namreč takratni minister Anton Peršak obljubil, da se bo ta zgodba nadaljevala. Ljubljana se pripravlja tudi na kandidaturo za EPK 2025, pri čemer jih zanima, ali se bo našlo mesto tudi za sodobnoplesne iniciative.
Predsednica pove, da si želijo tudi, da bi se izenačili s preostalimi stanovskimi društvi in tako dobili vsaj minimalno podporo za delovanje, da se sploh lahko vzpostavi zagovorniški aparat. »Tudi naše delo je prekarizirano, vsi delamo predvsem druge stvari za preživetje. Zato potem nekateri boji ne morejo biti izbojevani, ker nam prej zmanjka energije.«
