Po Arnoldu Rikliju, ki je med drugim deloval na Bledu v drugi polovici 19. stoletja, kjer je bil med prvimi ponudniki organiziranega zdraviliškega turizma, je v tem kraju poimenovanih veliko stvari. Mnoge si po mnenju direktorja Zavoda za kulturo Bled Matjaža Završnika tega ne zaslužijo, saj so povsem v nasprotju z njegovimi nauki.

Tako so njegovo ime na Bledu nosile nekatere prenočitvene zmogljivosti, pa jedi, kot sta pica z obilico salame ali odojek, čeprav je Rikli svoje paciente opozarjal pred čezmernim uživanjem hrane, tudi mesa. »Zato smo v zavodu podporo usmerjali v tista prizadevanja, ki Riklija prikazujejo v njegovi pravi podobi. Po njem smo poimenovali pot od Grajskega kopališča do gradu, po kateri naj bi med drugim vodil svoje paciente,« našteva Završnik in dodaja, da so zato podprli tudi knjigo, ki Riklija podrobneje predstavlja.

Ni res, da ni znal slovensko!

»Arnold Rikli je mož mnogoterih imen, od sončnega doktorja, apostola svetlobe, čudodelnega zdravilca, kralja norcev do predstojnika klinike dijakov v jezeru,« našteva Vojko Zavodnik, avtor obsežne monografije Po sledeh Arnolda Riklija. V knjigi, ki tehta skoraj dva kilograma, je iz številnih virov izluščil »objektivno resnico« o tem kontroverznem Švicarju. Zdaj želi, da bi jo spoznali tudi domačini in blejski turistični delavci, ki bi morali preteklost, povezano z njim, tesneje in preudarneje povezati s sedanjim turizmom. O Rikliju krožijo po Zavodnikovih besedah številne anekdote. Sam je o njem zbiral podatke, prebiral vire, kot so Riklijeva pisma in njegov osebni dnevnik, ter se pogovarjal z njegovimi potomci in starejšimi Blejci, ki se ga spominjajo.

»Izjave, da je bil čudak, da ni našel stika z domačini, da celo ni znal govoriti slovensko in da ni sodeloval z ostalimi ponudniki turističnih in drugih storitev, so iz trete izvite in izhajajo iz takratnega obdobja slovenskega preporoda. Takrat se je obsojalo vse, kar je bilo tujega, in Rikli ter njegova sinova so bili žrtve tega procesa,« ugotavlja avtor knjige, ki zavrača številne mite, tudi tistega, da naj ne bi znal slovensko. V našem jeziku naj bi ga med drugim Blejci slišali ob ranih jutrih buditi domačina, ki mu je dobavljal lokalno sadje.

Zagovarjal je preventivo

»Z Riklijem oziroma literaturo o njem sem se spoznal pred 40 leti, ko sem na Bled prišel kot mlad zdravnik,« se spominja direktor blejskega zdravstvenega doma dr. Leopold Zonik, ki spomin na tega za Bled pomembnega človeka obuja z organizacijo vsakoletnega poletnega Riklijevega pohoda. »Razmišljal sem, kako bi lahko okrepil preventivo, kaj bi lahko krajanom ponudil, da bi preprečil določene bolezni. V skladu z Riklijevimi nauki je nastal pohod, ki se ga vsako leto udeleži tudi do 300 pohodnikov, pridejo celo iz drugih krajev Slovenije in iz tujine,« pravi Zonik.

»Rikli je zelo poudarjal preprečevanje bolezni. Ko je človek zabredel v debelost, v preobilje, ga je s spremembo življenjskega sloga znal ustaviti.« Poudarjal je pomen gibanja in zdrave ter skromnejše prehrane, izpostavljanje svežemu zraku in podobno. »To zagovarja tudi sodobna medicina, ki priporoča ljudem, naj varujejo svoje zdravje do točke, ko mora vanj poseči sama,« dodaja. Na teh naukih bi lahko, razmišlja, temeljili tudi sodobni turistični programi, ki bi obiskovalce dlje časa zadržali na Bledu.

Blejska občina se do slavnega zdravilca včasih ni vedla prav gostoljubno, se zaveda blejski župan Janez Fajfar. »Občina je bila groba do njega, tožila ga je na sodišču v Radovljici. A če ne bi bilo Riklija, se Bled ne bi tako zgodaj postavil na zemljevid izjemnih destinacij, z njim pa vsa Gorenjska in celo Kranjska. O teh krajih so se članki, povezani z Riklijem, pojavljali v številnih uglednih časopisih, to pa je povzročilo zanimanje pri najnaprednejših ljudeh tistega časa, ki so začeli obiskovati Bled. Riklija so potem skušali posnemati po vsem svetu,« se njegovega pomena zaveda tudi župan.