Potem ko je premier Severne Makedonije Zoran Zaev dosegel pomembno politično zmago in je skupaj s parlamentarnimi koalicijskimi strankami (predvsem albanskimi) uresničil obljubo, da bo z novim imenom države začel odpirati vrata Nata in EU, so mnogi pričakovali postopno umirjanje strasti. Stranka VMRO-DPMNE, ki po pobegu svojega vodje in nekdanjega premierja Nikole Gruevskega na Madžarsko, da bi se izognil zaporu, nima več tako močne politične vloge, sicer vztrajno vrti že zlizano ploščo o »izdaji nacionalnih interesov«. A že to, da na protestih ne zbere več kot nekaj deset gorečnežev, dokazuje, da stranka ne ve prav dobro, kateri so tisti problemi, ki Makedonce žulijo bolj kot sprememba imena.

Iz EU že sporočajo sedanjim oblastnikom v Skopju, naj zadovoljni z doseženim v pogajanjih z naporno sosedo Grčijo ne pozabijo na drugi del domače naloge – reforme na področju sodstva, svobode medijev, gospodarstva in financ. Toda vlada Zaeva ima še nekaj trdih orehov iz časov prejšnjih vlad, največ iz desetletne vladavine Gruevskega, ki jih mora streti, sicer bo obtičala na pol poti. Gre tudi za dokončanje nekaterih pomembnih sodnih procesov.

Iskanja krivcev za vdor v parlament še ni konec

Največji in najzahtevnejši je tisti, v katerem poskušajo najti ter obsoditi najpomembnejše krivce za množično prisluškovanje več kot 20.000 državljanom Severne Makedonije v času vladavine VMRO-DPMNE. Drugi odmeven proces je znan pod delovnim imenom Titanik. Na njem sodijo vrsti politikov, predvsem iz vrst VMRO-DPMNE, zaradi prevar na volitvah leta 2012, med drugimi tedanji notranji ministrici Gordani Jankulovski in ministru za promet in zveze Miletu Janakijevskemu.

Petnajstega marca pa naj bi se končalo sojenje udeležencem vdora v makedonski parlament 27. aprila 2017, v katerem so pristaši – mnogi pravijo, da plačanci Gruevskega in VMRO-DPMNE – brutalno obračunali s poslanci socialdemokratske in albanskih strank, da bi preprečili prenos oblasti na koalicijo okrog Zaeva, pri čemer je bil bodoči premier tudi ranjen. A namesto napovedanega epiloga je prišlo do novega zapleta, saj je tožilstvo v zadnjih dneh priprlo in začelo zasliševati še nekatere pomembne makedonske politike iz vrst VMRO-DPMNE. V preiskovalnem zaporu sta se znašla nekdanji minister za socialne zadeve in delo Spiro Ristevski in že prej v zadevi Titanik omenjeni Mile Janakijevski. Zaslišali naj bi (verjetno v ponedeljek) tudi v aferi Titanik že obtoženo Jankulovsko in nekdanjega sekretarja vlade Božinovskega.

Zaslišan bivši predsednik sobranja

Pred zasliševalce je stopil tudi bivši predsednik parlamenta Trajko Veljanovski, ki pa so ga po informativnem pogovoru izpustili, saj se je skliceval na poslansko imuniteto in naj bi o njej komisija za imuniteto odločala v kratkem. Po nekaterih informacijah naj bi tožilstvo pripravljalo obtožnico zaradi organizacije nasilnega vdora v poslopje parlamenta tudi za nekdanjega pripadnika tajnih služb Nikolo Boškovskega, ki je pobegnil v Atene, ter bivšega premierja Gruevskega, ki iz Budimpešte ves čas napoveduje vrnitev v Makedonijo, a bo po teh novih obtožbah verjetno »z vrnitvijo« še nekoliko počakal.

Je pa nekdanjega predsednika parlamenta Veljanovskega imuniteta rešila pred buškami in okrvavljeno glavo, če ne pred še čim hujšim. Soosumljena Ristevskega in Janakijevskega so namreč v preiskovalnem zaporu Šuta v sredo hudo pretepli (verjetno sta to storila Albanca, obsojena za teroristični napad v Kumanovem 2015, ko je umrlo 22 ljudi), tako da sta potrebovala zdravniško pomoč. Zaradi hudega incidenta je moral odstopiti upravnik zapora Đoko Kostevski.