To, da zgolj levica lahko kritizira napake socialistične oblasti in da je očitek pomanjkanja demokracije zgolj »buržoazna zvijača« sovražnikov socializma, so prastari »nauki«, ki smo se jih naposlušali v svinčenih časih prejšnjega režima. Kakšna pa je »neburžoazna« demokracija, če (po Močniku) tudi buržoazne demokracije Maduru le domnevno primanjkuje? Kje in kdaj je obstajala? Je ta »neburžoazna demokracija« režim, ki smo ga imeli pred letom 1990? Diktatura je diktatura, naj je »leva« ali »desna« – enako je mrzka in odvratna. Tudi za časa Stalina so za pomanjkanje v Sovjetski zvezi obtoževali hudobne kapitaliste, ki z blokadami mučijo prebivalstvo najnaprednejše države na svetu, ki bi sicer živelo v raju. (Podobno Maduro zdaj išče razlage, kdo je kriv za katastrofo v njegovi državi.) Medtem ko je sovjetski režim v istem desetletju v Španiji podpiral republiko v boju proti fašistom, je doma teroriziral svoje kmete, načrtno zaplenjeval hrano, pospešeno izvažal žito, nad Ukrajinci pa izvajal zločin brez primere – holodomor. Skoraj štiri milijone ljudi je pomrlo. Je bila to »neburžoazna demokracija«?

Nimam iluzij o Trumpovih »človekoljubnih« namenih v Venezueli. Niti se ne nadejam, da bo naslednja oblast neskončno boljša od aktualne. Vendar je kot na dlani dejstvo, da je Madurov režim več kot zrel za na smetišče zgodovine in da slabše ljudem v Venezueli ne more iti, kot jim gre sedaj.

Ko nekdo vleče paralele iz preteklosti s sedanjimi, bi moral skrbeti, da ne primerja neprimerljivih stvari.

Dragan Matić, Srednje Gameljne