Babice boksajo
»Moje življenje je bilo že malo mimo, na trenutke v redu, potem slabo,« razlaga 80-letna Constance Ngubane in doda: »Toda odkar sem začela boksati, se počutim mlado. Kot da imam 16 let!« Telovadnica v Cosmo Cityju na obrobju južnoafriškega Johannesburga je boksajočim babicam odprla vrata pred petimi leti in od takrat v vse večjem številu prihajajo ženske od 65 pa tja do dobrih 80 let dvakrat tedensko na klasične treninge udarcev in izmikanja s pomočjo boksarskih trenerjev. Zanje vadba pomeni tako druženje kot telesno dejavnost, potrjujejo pa tudi ugotovitve v študiji ameriške klinike Majo, da prava povezava obeh podaljšuje življenje. O tem se rada razgovori druga boksarska »gogo«, kot Južnoafričani poimenujejo babice, Mable Makhosi, ki pri 68-ih letih opaža znatne spremembe v svojem življenju, odkar se jim je pred štirimi leti pridružila. »Sladkorna bolezen in visok pritisk sta bila tedaj moji veliki težavi, ko pa sem se po treningih oglasila na pregledu, se je zdravnik začudil, češ ’kaj ste storili’, ko je videl, da sta obe pod nadzorom,« pripoveduje o svoji izkušnji. Pogonska sila projekta je Claude Maphosa, svoj čas tekmovalec v borilnih športih, ki se je, kot pravi sam, potem ko je začel resneje razmišljati o življenju nasploh, posvetil povezovanju telesne dejavnosti (fitnesa) z drugimi smotri. Pol mlajši od žensk, ki jih trenira, zdaj govori o spremembah, ki jih opaža pri njih. »Njihova samozavest zdaj kar prekipeva. Prav čudovito je opazovati, kako je nekdo, ki ga je navdajal obup, naenkrat poln življenja,« pravi in dodaja, da mu, ko gre za življenjske lekcije, dajejo še več, kot on njim s treningi. »Od njih sem se naučil potrpežljivosti, vztrajnosti in samodiscipline ter veliko o vrednosti zdravja,« še razloži Claude.