Magistrski študenti socialne pedagogike Jan Gamberger, Tina Matjaž, Katja Begelj in Miha Stele so prišli na idejo, da bi organizirali dejavnost, prek katere bi otroci iz azilnega doma skupaj s svojimi vrstniki iz ljubljanskih osnovnih šol razvijali veščine s pomočjo doživljajske pedagogike.
V azilnem domu so od novembra do sredine februarja enkrat na teden po dve uri izdelovali ptičje hišice za strpno Ljubljano in tako poimenovali tudi projekt. Včeraj so eno od hišic postavili pred mladinskim centrom Mladi zmaji v Zalogu, hišice pa bodo stale ali že stojijo tudi na drugih lokacijah, kot so pedagoška fakulteta, park Tabor, sprehajališča ob Savi, park na Glinškovi ploščadi, osnovni šoli Livada in Jožeta Moškriča…
Otroci so se čudili varnostnim ukrepom
»Načela doživljajske pedagogike so takšna, da otrok sam spoznava orodje. Gre torej za spontani način učenja,« je dejal Jan Gamberger in dodal, da so bili avtorji projekta med izdelovanjem hišic v azilnem domu zgolj ob otrocih, medtem ko so ti sami sprejemali odločitve, kako bodo izdelali hišico. Pri tem so brez težav komunicirali, se lepo imeli in s skupnimi močmi izdelovali hišice.
Z otroki so štirje študenti preživeli precej časa, zato so lahko opazovali, kako so se znašli. Strinjali so se, da pri tem med begunskimi in »nebegunskimi« otroki ni bilo nobenih razlik. Oboji so se pri izdelovanju ptičjih hišic enako dobro odrezali, so se strinjali Jan Gamberger, Tina Matjaž in Miha Stele.
»Otrok je otrok, človek je človek,« je dejal Miha Stele. A so opazili bistveno razliko v njihovi okolici. Otroci iz azilnega doma namreč živijo v ograjeni stavbi, odhodi in prihodi v začasno domovanje so zabeleženi, starši jim morajo življenje organizirati po urniku prehranjevanja azilnega doma, podobno je ob raznih aktivnostih, poleg tega živijo na obrobju mesta.
Kot je razložil Miha Stele, otroci, ki so prišli k begunskim vrstnikom v azilni dom, do njih niso pokazali nobene skepse, ampak so bili začudeni le nad postopkom vstopa v azilni dom. »Spraševali so nas, zakaj so tam varnostniki, zakaj imajo v rokah detektor kovin in zakaj je okoli azilnega doma ograja,« je povedal Stele.
Hišicam bo sledila fotografska razstava
Vsak teden je hišice izdelovalo pet otrok iz azilnega doma in pet, ki so tja prišli le na obisk. Hišice so izdelali iz starih palet, ki so jih študenti našli v skladiščih.
»Niso popolne, mizarsko izdelane, ampak so otroško in lepo pobarvane,« je dejal Miha Stele in razložil, da med procesom izdelave eden od otrok ni več prišel na delavnice. »Na prvih delavnicah je bil z nami, potem so rekli, da ga ni več. Nikoli nismo izvedeli, kam je šel,« je dodal. Postavitev ptičjih hišic je prvi del projekta. V drugem delu bodo predvidoma v marcu na ogled postavili fotografsko razstavo Jasmine Vidmar, ki je fotografirala različne prostore v azilnem domu in njegovi okolici ter otroke na delavnicah. »S foto intervencijo želimo širši javnosti predstaviti azilni dom in morebiti odpreti debato o primernosti te totalne ustanove za prebivanje ljudi,« je dejal Jan Gamberger. Dodal je, da si želijo razstavo organizirati v Etnografskem muzeju in še kje, celoten projekt pa razširiti tudi na druge ranljive skupine in druga mesta.
