Balek, ki je med športnimi prijatelji veljal za zelo pozitivnega, družabnega in veselega človeka, se je rodil 17. oktobra 1950  v Murski Soboti, kjer je kot član AK Pomurje (1966–1972 in 1979–1984) tudi začel trenirati atletiko. Vmes je bil šest let član AK Velenje in na koncu ŽAK Ljubljana. Med trenerji, ki so zaznamovali njegovo športno pot, sta bila le dva. Trenerski legendi Mirko Šeruga - Mimi v Murski Soboti in Valter Štajner v Velenju, s katerim je kot velikim strokovnjakom za hitro hojo ostal v stiku tudi po letu 1978 in z njim dopisno sodeloval vse do konca svoje športne poti.

Ima vse slovenske in jugoslovanske rekorde v hitri hoji (5 km v dvorani, 10, 20, 30, 50 km in na eno uro), razen v obeh državah v hoji na 5 km na prostem in v Jugoslaviji na eno uro. Dvakrat je bil v hitri hoji prvak Jugoslavije (1984 na Igmanu in 1990 v Splitu), večkrat pa podprvak. Leta 1990 se je udeležil evropskega prvenstva v Splitu, kjer je v hitri hoji na 20 km osvojil 22. mesto, na balkanskih prvenstvih pa ima uvrstitve od 4. do 7. mesta.  Za atletsko reprezentanco Jugoslavije je zbral 10 nastopov, enega za reprezentanco Slovenije leta 1998, ko je uradno športno pot že končal in je imel že skoraj 48 let. Vse nastope v reprezentancah je zbral v hitri hoji, ker se je marsikomu v spomin vtisnil z elegantnostjo drže. V tej disciplini je opravil natanko 114 tekmovanj in prav na nobenem ni bil diskvalificiran, kar se v hitri hoji pogosto dogaja.

Na zadnjem prvenstvu Jugoslavije, leta 1991 v Pakracu na Hrvaškem, je bil podprvak. Drugi je bil tudi na prvenstvu Jugoslavije, ki je bilo leta 1985 v Murski Soboti, obakrat na razdalji 20 km. Leta 1984 je bil športnik Pomurja, sicer pa še dvakrat drugi in dvakrat tretji. Je tudi dobitnik priznanja občine Velenje za dvig ravni šaleške atletike, plakete ob 50. obletnici AK Pomurje (2015) in številnih drugih priznanj. Od atletike se je po polnih 25 letih poslovil na znamenitem Oktobrskem uličnem teku okrog Trga zmage 17. oktobra 1991 v Murski Soboti, in to ravno na svoj 41.  rojstni dan.

Milan Balek je vrsto let živel in delal v Ljubljani, zadnjih pet let je živel v Volavljah nad Ljubljano. Nikoli ni pozabil rodnega Prekmurja in številnih prijateljev, saj je imel z njimi vse do konca zelo tesne stike in se je mednje vsako leto pogosto vračal. Pokopan je v Idriji, namesto klasične žare pa se je njegova družina odločila, da ga položijo v enega od številnih njegovih osvojenih pokalov.

Geza Grabar