Naš način življenja je vse prej kot zdrav. V zrak spuščamo marsikaj, česar sebi še zdaleč ne bi privoščili. Dokler se ti izpusti lepo demokratično razredčijo in jih delimo z našimi sosedi, niti ni hudega. Ko pa moramo pojesti lastno juho, postanemo precej bolj izbirčni. Zadnjič enkrat je bil namreč zrak spet zelo onesnažen s trdnimi delci PM10. Včasih smo merili žveplov dioksid, ki je povzročal kisli dež, pa rjavenje žlebov in še česa. Zrak je smrdel po dimu, saj smo za ogrevanje uporabljali večinoma premog, ki je vseboval veliko žvepla. No, žveplovega dioksida smo se večinoma rešili. Zato smo začeli meriti druge snovi v zraku. Sliši se precej mazohistično – nekaj pač moramo najti, da bomo lahko vzdihovali in se smilili sami sebi, češ, v kako onesnaženem ozračju živimo.
Mogoče se res sliši tako, a po mojem je ravno obrnjeno. Le koliko snovi je takih, ki jih sploh ne merimo, pa jih spuščamo v okolje in nam škodijo! Najbrž niso to samo delci PM10, pa PM5 in še manjši. Da sploh lahko zaznamo neko snov v okolju, moramo razviti tehniko zaznavanja, ki nam omogoča meritve. Ko se to naučimo, se pojavi težava, kako določiti mejne vrednosti, vrednosti, ki naj bi nam škodile. Učiti se moramo vedno znova. To početje je dostikrat precej oportunistično – postavimo si meje, ki jih nekako lahko obvladamo ali vsaj niso ves čas presežene. Tako dobimo občutek, da je pa kdaj zrak, ki ga dihamo, tudi kar čist. Pa čeprav morda s stališča določenih snovi ni. Seveda, ali naj prenehamo dihati? Saj ne cepamo kot muhe, očitno smo trdoživa bitja, ki prenesemo marsikaj.
Lepa tolažba, ne? No, na srečo nas kar pogosto reši vreme. Veter »dvigne pokrovko«, razredči onesnaženi zrak, ga odpihne, mi pa globoko vdihavamo in se zadovoljno ogovarjamo: »Danes imamo pa res dober zrak, kar jedel bi ga lahko!«
Predstavljajte si, da bi v nekem trenutku prenehali spuščati v zrak vse snovi, ki niso naravne, ki smo jih ustvarili mi. Teoretično. Kdo ve, kako bi to prenesli. Saj bi najbrž dobili abstinenčno krizo. »Od preveč čistega zraka se lahko še umre,« bi morda kdo rekel. Skoraj bolje, da se to ne zgodi, kaj pravite?
