Slabe pol ure trajajoče delovno srečanje britanskega zunanjega ministra Jeremyja Hunta s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem je ponudilo priložnost za osredotočeno razpravo o brexitu, o meddržavnih odnosih, ki so po ocenah sogovornikov odlični in se še izboljšujejo, ter o varnostno-političnih razmerah na zahodnem Balkanu. Dobro sodelovanje med državama želita ministra ohraniti tudi po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, je bilo slišati v Ljubljani.
Pogajanja potekajo v Bruslju
Hunt je v Slovenijo pripotoval po obisku Nemčije in Danske, kjer je v prejšnjih dneh – podobno kot njegovi kolegi iz vlade drugod po Evropi – lobiral pri državah članicah EU, naj popustijo v svojem vztrajanju, da pogajanj o brexitu ni mogoče znova odpirati. Misija Hunta in drugih ministrov je bila, da članice EU vladi Therese May vendarle vržejo tisto rešilno bilko dodatnih zagotovil glede irskega varovala, da bi parlament lahko ratificiral izpogajani ločitveni dogovor.
Med evropskimi diplomati in britanskimi predstavniki so se v Bruslju medtem odvijala pogajanja, kako naj bi bilo videti pravno zagotovilo, s katerim želi Mayeva spodnji dom britanskega parlamenta prepričati, da irsko varovalo ne bo trojanski konj, ki bo Združeno kraljestvo za vekomaj vezal na Evropsko unijo. Ker ta ne pristaja na vnovično odprtje pogajanj, Velika Britanija pa ni navdušena zgolj nad popravki deklaracije, ki spremlja ločitveni dogovor, 35 dni pred izstopom Velike Britanije iz integracije še vedno ni jasno, do kakšnega brexita bo 29. marca prišlo.
Vseevropsko sporočilo Hunta
Izstop brez dogovora, torej tako imenovani trdi brexit, lahko po mnenju Britancev prepreči zgolj pravno zavezujoča definicija irskega varovala. Vprašljivo pa je, ali in če sploh bo takšen dogovor sprejet že v naslednjih dneh, da bi ga Mayeva poslancem lahko predstavila prihodnjo sredo, ko jim bo poročala o napredku v pogajanjih z Evropsko unijo. »Želimo pravna zagotovila, da ne bomo ujeti v carinski uniji,« je o nujnih spremembah irskega varovala tudi v Ljubljani dejal Hunt. Tako kot v Bruslju, Berlinu in Kobenhavnu je bil tudi pri nas optimističen, da kljub težavni poti Britancev vendarle obstaja možnost, da bo britanski parlament dogovor potrdil.
Po njegovi oceni so pogovori v Ljubljani potekali dobro, saj je od svojega slovenskega kolega tudi uradno slišal, da bodo pravice Britance v Sloveniji ostale zaščitene ne glede na scenarij, torej tudi v primeru trdega brexita. S tem namenom se namreč že pripravlja posebna zakonodaja na različnih področjih sociale, socialnega varstva in državljanstva, je pojasnil Cerar.
Kot smo že poročali, namerava Slovenija pripravljeno zakonodajo sprejeti zelo hitro, če bi postalo dokončno jasno, da Združeno kraljestvo Evropsko unijo zapušča brez ločitvenega dogovora. Če bo ta v britanskem parlamentu vendarle potrjen, pa interventna zakonodaja, ki jo pripravljajo na različnih ministrstvih, ne bo potrebna.
Pri nas živi okoli 700 britanskih državljanov, v Veliki Britaniji pa približno 5000 Slovencev, za katere je Hunt dejal, da so ponosni nanje, ker prispevajo k britanskemu gospodarstvu in naciji kot celoti. Tako kot za vse druge evropske državljane namerava Velika Britanija tudi zanje zagotoviti ohranitev pravic ne glede na scenarij.
