»Na kratko povedano, zasrali smo. Upali smo, da se bo vsaj ena uvrstila v finale. Da pa se nobena ni uvrstila naprej – to je najslabša tekma doslej. Smuči so bile v začetku četrtfinala hitre, s prvega spusta pa so me ostale izza zavetrja 'pojedle'. Nisem imela za burek,« je bila po koncu četrtfinalnega teka slikovita v izjavi smučarska tekačica Anamarija Lampič. S temi besedami je praktično povedala vse, kar se je zgodilo v četrtfinalu sprinta uvodne tekaške odločitve na svetovnem prvenstvu v Seefeldu, potem ko so se ji še kot zadnji od štirih razblinile sanje. V zaključku izločilnih tekov paradne discipline niso imele nikakršnih možnosti. Vse so s prsti kazale na smuči. Upravičeno. Katastrofa za slovenski tek. Šok je bil za vse. Velika pričakovanja, glede na pripravljenost upravičena in realna, so se razblinila v popoldanski odjugi. Zgodilo se je pač to, kar se nekajkrat na sezono zgodi reprezentancam z nizkim proračunom. Tokrat se je slovenski prav na najpomembnejši tekmi. Ničkoliko energije, emocij, pričakovanj, ur dela, evrov je bilo vloženih in potem je bilo vsega konec v nekaj minutah. Katja Višnar, Eva Urevc, Alenka Čebašek in Anamarija Lampič so izpadale druga za drugo, uvrstitve od 17. mesta navzdol ne omenja nihče.
Po kvalifikacijah se je vse zdelo zelo optimistično. Tudi tuji strokovnjaki, kot je bivši odlični kanadski tekač Dewon Kershow za Eurosport, so opozarjali na Evo Urevc (5. čas kvalifikacij), Anamarijo Lampič (7.) in Katjo Višnar (8.) ter še Alenko Čebašek kot šestnajsto. Velesila! Kershow je posebej poudarjal prispevek Ola Vigna Hattestada. Le Mihu Šimencu (34. mesto) in Janezu Lampiču (33.) se je med tekači potem za sekundo izmaknila priložnost za tako zaželeno trideseterico in nove priložnosti. »Dobro je, da sem prehitel Miha, a ni v redu, da sva oba izpadla. Žal, tako je,« je dve plati videl Janez Lampič.
Ob izbiri četrtfinalnih skupin so vse štiri slovenske tekačice izbrale svoje skupine. Če bi vedele za fiasko, bi lahko teoretično tvegale vsaj skupinski preboj. Katja Višnar, ki je skozi sezono vse stavila na Seefeld, ni želela biti še enkrat četrta kot 2013. »Izbrala sem napačno taktiko. Osredotočila sem se na napačno tekačico,« je razlog obrnila proti sebi, čeprav je bil njen hendikep s smučmi očiten. Eva Urevc je veljala za skriti adut trenerja Brodarja. »Veliko stvari pri sebi ne bi mogla narediti drugače. Smola s smučmi. Italijanka je pridrvela mimo, kot bi se pripeljala z vrha hriba. Preveč moči sem porabila na ravnini za lov, da bi v klancu lahko še kaj naredila,« je bila razočarana. Kot tudi Alenka Čebašek: »Najbolj smo se pripravljali za to prvenstvo, danes pa naredili največji kiks. Smuči so veliko odločale. Ko sem videla, kako se je izšlo Katji in Evi, sem šla kar s strahom na start. Hitro sem videla, koliko je ura.« Nervoze in negotovosti se je od videnega nalezla tudi Lampičeva, podvomila pri serviserjih, izbrala najbolj napadalno taktiko, a zaman: »Mislim, da smo bile glede na pokazano v kvalifikacijah vse sposobne veliko več, zdaj smo vse po vrsti razočarane.« Naslednja tekaška tekma bo sobotni skiatlon na 15 oziroma 30 km ter nedeljski sprint v klasiki, ki bo za Anamarijo in Katjo priložnost za preobrat.
Priprava smuči? Nejc Brodar, trener z ogromno izkušnjami pri pripravi smuči, takoj po tekmi še ni vedel, kaj je vzrok. Očitno je prav večja otoplitev do popoldanskih ur, kot je bila pretekle dni, ko so testirali smuči, presenečenje. Na okoliščine pa so se v velikih reprezentancah z neprimerno višjim milijonskim proračunom za servis smuči v materialu in ljudeh znali bolje pripraviti. V finalu so tekle tri Švedinje, dve Norvežanki in Nemka, z veliko slabšimi izhodišči iz kvalifikacij od Slovenk. Prvaka parade hitrosti in spretnosti sta prva favorita Maiken Caspersen Falla, svetovna prvakinja iz Lahtija, in kljub nekaj dramatičnim trenutkom kralj sprinta nove dobe Johannes Hoesflot Klaebo pred dosedanjim prvakom Federicom Pellegrinom.
