Šempetrski pulmolog Damjan Birtič je oproščen obtožbe, da je v letih 2012 in 2013 malomarno zdravil pokojnega Steva Petrovića. Sodišče meni, da za to ni dokazov, prav tako ne, da bi deloval v nasprotju z doktrino in bil soodgovoren za smrt pacienta. Slednjega je zdravil zaradi vnetja pljuč, na koncu pa se je izkazalo, da ima pljučnega raka.
Čeprav se je glede zdravnikove krivde opredeljevalo kar pet zdravnikov in si glede njegove odgovornosti niso bili povsem enotni, se je sodnik Igor Majnik pri odločitvi oprl na mnenji dveh izvedencev, vrhunskih strokovnjakov na področju pulmologije, ki sta Birtiča razbremenila krivde. »Za obsodilno sodbo je potrebna gotovost o krivdi, to pa se v izvedenem postopku ni zgodilo,« je sodnik dejal v obrazložitvi sodbe. Svojci pokojnega in državna tožilka Ana Radovanović Širok, ki je za zdravnika predlagala leto dni pogojne zaporne kazni, so nad odločitvijo sodišča razočarani. Hči pokojnega Polona Petrović izpostavlja, da je bila ena od izvedenk, ki je zdravnika razbremenila, pred leti njegova sodelavka, kar vzbuja dvom o njeni objektivnosti, tožilka pa je že napovedala pritožbo.
Raka odkrili prepozno
Zdravnika so pred dobrimi petimi leti kazensko ovadili svojci pokojnega Petrovića. Birtič ga je v šempetrski bolnišnici zdravil med julijem 2012 in majem 2013. Vztrajal je pri diagnozi vnetja pljuč in mu predpisoval antibiotike, naposled pa so mu julija 2013, ko je obiskal drugega pulmologa, na Kliniki Golnik postavili diagnozo raka pljuč. Bolezen je takrat že tako napredovala, da zdravljenje ni bilo več uspešno. »Po enem letu napačnega in premalo skrbnega zdravljenja sem soočen z grozljivo novico, da mi preostane le še nekaj mesecev življenja. Včasih se mi zdi, da sanjam, in upam, da mi bodo povedali, da je tudi zadnja grozljiva diagnoza zgrešena,« je pokojni Petrović zapisal v svojem pismu pred smrtjo. Konec leta 2013 je umrl. Njegova hči pa je danes namignila, da do mučnega sodnega procesa ne bi prišlo, če bi zdravnik zmogel nekaj empatije in se njenemu očetu oziroma kasneje njegovim svojcem opravičil. »Moj oče je čakal na to opravičilo, a ga ni dočakal, to pa je bistveno prispevalo k temu, da smo danes tukaj na sodišču,« je dejala.
Tožilstvo je pulmologu očitalo malomarno zdravljenje, ker pokojnega ni napotil na terciarno raven zdravljenja, prav tako se ni odločil za dodatne preiskave, čeprav bi moral po mnenju tožilstva zaradi kadilske preteklosti bolnika, izvidov in vseh okoliščin podvomiti o svoji odločitvi. »Vzroki za zdravniško napako so bili nepazljivost, nevestnost, površnost, lahkomiselnost,« je izpostavila tožilka. Dokazovanje slednjega je bilo težavno, šlo je namreč za izjemen primer z netipičnim razvojem raka. Strokovnjaki si tudi niso bili edini, ali bi invazivna diagnostika pokojnemu sploh lahko prinesla dolgoročno korist.
Birtič: Nisem ravnal malomarno
Birtič, ki je takšno razsodbo pričakoval, je danes znova ponovil, da se ne spomni pacienta, ki bi ga tako pogosto sledil in kontroliral. »Trditev o malomarnem zdravljenju me je osebno prizadela in je zame žaljiva. Bolnik je bil dvakrat hospitaliziran, osemkrat na kontrolnem pregledu v moji ambulanti, v treh mesecih je bilo narejenih 18 zaporednih rentgenskih slikanj in tri preiskave z računalniško tomografijo. Očitek, da ga nisem napotil na terciarno obravnavo, odpade. Posvetoval sem se s specialistko iz terciarne ustanove in se njenih napotkov držal,« je zatrdil. Prepričan je, da je za bolnika storil vse, kar je lahko. »Ne morem reči, da to ni vplivalo na moje delo, proces je trajal skoraj šest let,« pa je potrdil, da je sojenje pustilo posledice tudi na njegovem vsakdanjem delu.
