Afera je izbruhnila leta 2012, ko se je razvedelo za domnevno Klopčičevo dejanje, ki naj bi se zgodilo že konec leta 2004 oz. v začetku leta 2005 v župnišču v Preski, kjer naj bi spolno zlorabil deklico, ki mu je bila zaupana v verouk. To je na dan prišlo skoraj desetletje pozneje, saj je deklica molčala do trenutka, ko se ji je na psihiatrični kliniki, kjer je bila, neki fant približal, to pa naj bi pri njej sprožilo spomine na domnevni dogodek.
O tem je spregovorila tudi s svojo zdravnico, ki je obvestila policijo. Stekel je postopek, Klopčič pa se je na zahtevo nadrejenih oz. katoliške Cerkve moral umakniti iz pastorale.
Preberite še: Spolne zlorabe: V RKC obravnavanih več primerov, a brez znanih zaključkov
A kot povzema Delo, dokazni postopek po mnenju okrožnega sodišča ni potrdil očitkov o spolni zlorabi z gotovostjo, potrebno za izrek obsodilne sodbe, tako da so Klopčiča marca 2017 oprostili. Okrožno sodišče je oškodovanki sicer verjelo, »da je dogodek opisala, kot se je zgodil v njenih sanjah«, vendar je menilo, da je v njenem pričevanju veliko vrzeli in povezav z njenimi sanjami in družinskimi težavami.
Obramba pričakuje, da oprostilno sodbo
Sodišče tudi ni dvomilo, da je te sanje povzročila travmatična izkušnja, a nihče, niti dekličina mati v tistem času, ni opazil, da bi bila objokana, vznemirjena ali da bi bilo karkoli narobe z njenim vedenjem. »Bolj kot to, ali se je dogodek zgodil tako, ko zatrjuje obtožba, pa je pomembno vprašanje, ali se je sploh zgodil,« je v obrazložitvi prve oprostilne sodbe dejala sodnica in opozorila, da gredo v prid obrambi tudi mnenja različnih izvedencev in pričanja zdravnikov, ki so se ukvarjali z oškodovanko.
Višji sodniki pa so junija lani na pritožbo tožilstva na podlagi istih dokazov sodbo iz oprostilne spremenili v obsodilno in Klopčiču določili štiri leta zapora. A kot je ugotovilo vrhovno sodišče, so višji sodniki ravnali napak, ko so dokaze, ki jih je na glavni obravnavi izvedlo okrožno sodišče in jih ocenilo kot neprepričljive, na pritožbeni seji ocenili kot prepričljive ter sodbo spremenili v škodo obdolženega, ne da bi opravili obravnavo. Pri tem se tudi niso ukvarjali z dejstvi in okoliščinami, ki jih je okrožno sodišče izpostavilo kot sporne, ker da vzbujajo dvom o obtoženčevi krivdi. Vrhovni sodniki se tako v vsebino očitkov niti niso poglabljali.
»Pričakujem, da bo moj klient v ponovljenem postopku oproščen, tako kot je bil na prvostopenjskem sodišču, saj podlage za obsodilno sodbo ni,« pa je za Delo dejal Klopčičev pooblaščenec odvetnik Jože Hribernik. V ponovnem odločanju bo o zadevi odločal senat višjih sodnikov v popolnoma spremenjeni sestavi.
