Ljubezen do oblikovanja je Veroniko spremlja že od malih nog. Vedno je rada ustvarjala, že pri desetih letih pa je za mamino trgovino oblikovala prve etikete za njene izdelke. Po osnovni šoli se je vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. V zadnjem letniku je bilo treba poleg mature narediti tudi zaključno nalogo. »Na razpolago so bile tri teme: oprema za taborjenje, urbani vrt in otroško pohištvo. Izbrala sem zadnjo, saj sem tudi sama bolj igriva, zato mi je bila nekako najbolj blizu,« razlaga Veronika.
Šotor za igro …
Pobrskala je po svojih otroških spominih in ugotovila, da se je kot otrok najraje igrala skrivalnice ter izdelovala zatočišča: »Kot večina otrok sem jih ustvarjala iz odej, najbrž je naravno, da želimo imeti nek prostor, kjer se čutimo varne. Hkrati sem imela v mislih mlajšo sestrico, ki je ves čas risala po stenah naše hiše in zdelo se mi je, da v svojem izdelku lahko to nekako združim.« Takrat je nastala ideja o varnem otroškem zavetišču - neke vrste šotoru za igro, ki malčkom omogoča tudi risanje po njegovih stenah.
Veronika je bila že kot majhna deklica zelo okoljsko zavedna, saj je že takrat vse okoli sebe opozarjala na problem odpadne plastike, ki ga je zasledila ob ogledu dokumentarnega filma o ribah in kitih, ki to plastiko pojedo in umrejo. Začela je raziskovati zakaj so kiti tako posebni. »Kot ljudje so, zelo čustvena bitja in edini poleg nas so sposobni občutiti vseh pet čustev. So tudi zelo srčni, svojim ranjenim prijateljem, na primer, pomagajo tako, da jih vlečejo na površje, kjer lahko dobijo dovolj zraka in tako preživijo,« razlaga. Tako je dobila navdih za Olija. »Vse to me je navdušilo in odločila sem se, da naredim šotor, ki bo videti kot kit, saj ravno te lastnosti najbolj manjkajo sodobni družbi. Želela sem ustvariti takšen produkt, da bi rasel z otrokom, kar mi je tudi uspelo. Ko ga malček preraste, lahko odstranimo konstrukcijo in ga še naprej lahko uporablja za različne namene, kot spalno vrečo, denimo, kot odejo ali pa počivalnik,« dodaja mlada oblikovalka.
… in slikarsko platno obenem
Oli tako ni zgolj šotorček, v resnici je mali kotiček sreče in slikarsko platno, saj otroci njegove stene lahko porišejo po mili volji. Risbe se potem enostavno pobrišejo, podloga pa je tudi pralna. Plavuti kita je Veronika zasnovala kot nekakšne predalčke, kamor lahko otroci skrijejo svoje igračke in druge skrivnosti. Da z izdelkom ne bi kdaj v prihodnosti onesnaževala oceanov, je za Olija izbrala naravne materiale. Narejen je namreč iz naravnega bombažnega platna, brez barvil. Tudi dodane barve izdelka so naravne, nevsiljive, zato se lepo podajo v vsako stanovanje in niso moteče.
Olija je testirala tudi pri svojem ciljnem občinstvu in otroci so ga navdušeno sprejeli. Navdušeni so tudi starši, saj lahko otrok Olija nese k babici, in v njem celo prespi. Oli je torej igralnica in udobno prenočišče obenem. »Glede na to, da je brez besed pustil tudi mojega najzahtevnejšega mentorja, ki vedno najde kakšno napako, mislim da je primeren za širši trg,« pravi Veronika. Oli otrokom omogoča kakovostno in kreativno preživljanje časa, razvija njihove motorične in miselne sposobnosti. »Otrok v šotorčku krepi svojo kreativnost, dobi občutek za prostor, saj mora sam sestaviti konstrukcijo, obenem pa se nauči skrbeti za svoj kotiček sreče,« poudari in doda: »Oli je takšen kot jaz. Je igriv, nagajiv in po srcu vedno mlad.« Malčkom omogoča otroštvo, polno skrivnosti, udobja in lepih spominov.
Otroški izdelki na evropskem trgu morajo ustrezati številnim strogim standardom, kar pomeni, da je treba zanje pridobiti različne certifikate. »Povpraševanje na trgu je, vendar za zdaj s prodajo še malo oklevam, saj izdelek še ni povsem pripravljen,« pošteno pove. Izdelek je predstavljen tudi na njeni spletni strani ter na facebooku in instagramu. Oli ni ravno najcenejši produkt, saj so dragi že materiali zanj. »Da lahko nakupim vse potrebno, med vikendi delam na Petrolu, izdelujem etikete, deklaracije, pripravljam datoteke za CNC in laserske izreze ter pomagam mami pri prodaji in nabavi produktov. Tudi večino dela za Olija opravim sama, le šivati ne znam in moram šivilje pač plačevati,« razloži.
Dobrodošla pomoč Ustvarjalnika
Prav zato se je s projektom Oli prijavila na razpis Ustvarjalnika in se uvrstila med deseterico štipendistov Fundacije za ustvarjalne mlade. Finančna pomoč, ki jo v njenem primeru zagotavlja eden od podpornikov Fundacije, Spar Slovenija, ji pride prav. Prepričana je, da mladi v Sloveniji nimajo dovolj možnosti za uveljavitev, zato sama še toliko bolj ceni pomoč Ustvarjalnika. »Slovenci smo zelo nagnjeni h kritiziranju, težko nam je koga pohvaliti, veliko več pa je poniževanj, kar se pogosto začne že v šoli. Najšibkejši se predajo in obupajo, pa ne zato ker bi bili slabi, temveč zato, ker jih nihče ne podpre! Obdržijo se le najmočnejši, tisti ki verjamejo vase in vztrajajo kljub kritikam in polenom pod noge. Mislim, da je to glavni razlog, zakaj si mladi danes tako zelo želijo v tujino,« zaključi Veronika Rožmanc.
