Manjši del Francozov, a večji del njihovih politikov je v torek zvečer v vseh večjih mestih na pobudo socialistov, ki so od leta 2017 sicer politično šibki, protestiral proti naraščajočemu antisemitizmu, potem ko so v zadnjem času zabeležili več incidentov. Predsednik Emmanuel Macron je na dan shoda obiskal judovsko pokopališče v Alzaciji, kjer so neznanci v noči na ponedeljek s kljukastimi križi oskrunili 96 grobov. Shoda sta se udeležila tudi bivša predsednika François Hollande in Nicolas Sarkozy.
»Sem učiteljica in me je sram, ker svoje naloge nisem opravila,« je dejala ena od udeleženk pariških demonstracij. Sin nekega deportiranca v Auschwitz pa je dejal: »Star sem 83 let in nikoli si nisem mogel misliti, da bom ob koncu življenja doživel takšno ponovno krepitev antisemitizma.«
Lani so v Franciji našteli 514 antisemitskih izpadov. V petek so v bližini Pariza aretirali najstnika, ki naj bi z zračno puško streljala proti sinagogi. Pred tem so zabeležili nekaj incidentov risanja kljukastih križev po francoski prestolnici.
Distanciranje rumenih jopičev
Pariških demonstracij se je udeležilo okoli 20.000 ljudi (na podobnem shodu leta 1990 je bilo 200.000 udeležencev), 20 političnih strank od desnice do skrajne levice, 14 ministrov s premierjem in sindikati na čelu. Torkovih demonstracij se je udeležilo nekaj rumenih jopičev. Očitno nočejo, da bi jih povezovali z manjšo skupino iz njihovih vrst, ki je v soboto zaradi judovskega rodu zmerjala filozofa Alaina Finkielkrauta, ki je šel slučajno mimo. Sicer v Franciji ne bi bilo prvič, da se je na neko protestno gibanje cepil antisemitizem. Tako je bilo med množičnimi protikorupcijskimi protesti februarja 1934, ko se je nekaj dni zdelo, da bo Francija šla po poti tedanje Italije in Nemčije.
Vsekakor je v Franciji še nekaj rasnega antisemitizma. Več pa je tiste vrste antisemitizma, ki si predstavlja, da so Judje vpleteni v svetovno zaroto, povezano z denarjem in bankami. Vsak tretji Francoz meni, da imajo Judje problem z denarjem in da imajo preveč oblasti, vsak peti pa, da obstaja svetovna judovska zarota in da so politiki samo marionete judovskih bankirjev. K takšnemu razmišljanju se včasih nagibajo tudi posamezniki na skrajno levem krilu Mélenchonove stranke.
Le Penova drugače od očeta
Predvsem pa se je v Franciji uveljavil arabski antisemitizem. Proti tej obliki – kot simptomu »islamizacije Francije« – je na svojih torkovih demonstracijah, ki so potekale ločeno od drugih, nastopila skrajna desničarka Marine Le Pen. Socialisti na demonstracije niso povabili njenega Nacionalnega zbora, ker je bila Nacionalna fronta, kot se je njena stranka prej imenovala, preveč povezana z antisemitizmom. Vendarle pa le Penova, drugače kot njen oče in bivši vodja Nacionalne fronte, nikoli ni uporabljala dvoumnih besed in je ukrepala proti antisemitskim izpadom v lastnih vrstah ter storilce vrgla iz stranke. A ta njen boj še ni dobljen. Predvsem je veliko vodilnih politikov njene stranke, ki so bili nekoč antisemiti. Vprašanje je, ali so ti danes s svojim nasprotovanjem antisemitizmu iskreni. A ko je socialisti niso povabili na skupne demonstracije, so ji dali priložnost, da je proti antisemitizmu nastopila s spodbujanjem sovraštva do muslimanov, kar je izkoristila v volilne namene. Vse ankete kažejo na zmago njene stranke na majskih evropskih volitvah. Sicer Le Penova že vseskozi nagovarja pol milijona francoskih Judov s trditvami, da jih njena stranka najbolj varuje pred antisemiti. Pri tej svoji poziciji pa ima težave zaradi očeta, tako da je tudi niso sprejeli v Izraelu, kot si je želela.
