Ekspertna skupina za reševanje spolnih zlorab, ki deluje pri Slovenski škofovski konferenci, je doslej obravnavala dvanajst in ne le pet primerov, kot smo poročali včeraj. »Podatek o petih primerih je Slovenska škofovska konferenca objavila, ker ni imela vpogleda v celotno statistiko naše skupine,« je včeraj pojasnil predstavnik skupine Andrej Naglič. Koliko je bilo drugih primerov, ki so jih obravnavale druge cerkvene institucije, ni znano, saj podatki niso zbrani na enem mestu.
Primerov ne zaključijo
Iz podatkov, ki jih je Naglič posredoval Dnevniku, je razvidno, da je od začetka delovanja leta 2009 skupina prejela petnajst prijav. Od teh trije primeri »zaradi očitne neutemeljenosti niso bili vzeti v obravnavo«. V vseh obravnavanih primerih so bili domnevni storilci duhovniki in diakoni (ki se še pripravljajo na duhovniški poklic). Spolni napadi so bili usmerjeni v mladoletnike, tudi mlajše otroke. »Domnevne žrtve so bile v petih primerih ženske in v sedmih primerih moški. Domnevno dejanje naj bi bilo v osmih primerih storjeno proti starejšim mladoletnikom, pubertetnikom, in v štirih primerih proti mlajšim mladoletnikom, predpubertetnikom,« je sporočil Naglič. »V vseh evidentiranih primerih so domnevne žrtve osnovnošolci in srednješolci. Štirje primeri so z območja Nadškofije Ljubljana, po dva primera z območja Nadškofije Maribor in škofij Koper ter Novo mesto, po en primer pa z območja škofij Celje in Murska Sobota,« je pojasnil.
In kakšen je bil epilog postopkov? Naglič pravi, da epiloga ni. »Ker je ekspertna skupina ustanovljena v pomoč žrtvam in škofom oziroma redovnim predstojnikom, za njeno delo niso predpisani prekluzivni in instrukcijski roki. To pomeni, da po prijavi in začetku obravnavanja določenega primera ta ne more biti formalno zaključen,« pravi. »Pravnih in psiholoških posledic spolne zlorabe ni mogoče časovno omejiti, ampak jih je treba reševati, ko oziroma če se (ponovno) pojavijo. S tega vidika ekspertna skupina ne more in ne sme zaključiti nobenega primera, ki ga je vzela v obravnavo, saj bi s tem izključevala pomoč žrtvi oziroma odpravljanje posledic zlorabe,« je argumentiral.
Reševanje spolnih zlorab obravnavajo kot »časovno neomejeno komunikacijo z žrtvijo in škofi oziroma redovnimi predstojniki«. »Posledično ekspertna skupina restriktivno poroča o svojem delu oziroma podaja zgolj zbirne statistične informacije. Nikoli pa ekspertna skupina ne poroča o ukrepih, ki jih je predlagala posameznim škofom oziroma redovnim predstojnikom, saj bi s tem posredno razkrivala identiteto v postopek vključenih oseb,« je zaključil Naglič. Edini podatek, ki ga v Cerkvi razkrivajo, je, da so od leta 1968, ko je bila ustanovljena samostojna slovenska cerkvena pokrajina, iz duhovniškega stanu izključili osemnajst duhovnikov – nekatere na lastno željo, nekatere pa kot kazen.
Na sodiščih je drugače
Naglič je obenem dejal, da vse žrtve spodbujajo, naj dogodke prijavijo policiji oziroma tožilstvu. Poudaril je, da sama ekspertna skupina preteklih dejanj ne more prijaviti organom pregona, če za to nima soglasja žrtev oziroma njihovih staršev. »Kadar pa smo ugotovili, da je od naše naznanitve odvisno, ali se bo primer razrešil (ko je šlo za nadaljevano ogrožanje žrtve, op. p.), smo prijavo seveda podali,« je zatrdil.
V Dnevniku smo doslej zabeležili obravnavo šestih primerov na kazenskih oddelkih slovenskih sodišč. Karl Jošt, ki je bil župnik v Artičah, je bil obtožen kar 16 spolnih zlorab deklic, a je med sojenjem leta 2006 umrl. Vrhovno sodišče, je v tem primeru potrdilo, da mora Cerkev oškodovanki, ki jo je tožila, zaradi pretrpljenih duševnih bolečin plačati 80.000 evrov odškodnine. Ormoški župnik Albin Žnidarič je bil leta 2007 obsojen na pet let in pol zapora zaradi spolne zlorabe treh dečkov, mlajših od 15 let. Sodišče mu je izreklo varnostni ukrep, da pri opravljanju duhovniškega poklica še pet let ne sme imeti neposrednih stikov z otroki oziroma osebami, mlajšimi od 15 let. Žrtve so proti Žnidariču in križniškemu redu, ki mu je pripadal, vložile civilno tožbo in jo tudi dobile.
Zaradi zlorabe dveh deklet med pripravljanjem na birmo je bil obsojen tudi župnik Anton Kmet, ki je služboval v župnijah Brezno in Remšnik na Koroškem. Dobil je deset mesecev zapora. Duhovnik v župniji Kašelj - Zalog Franc Frantar je bil zaradi spolne zlorabe 10-letne deklice konec leta 2008 obsojen na pet let zapora. Na prestajanje kazni je odšel aprila 2010, decembra 2012 pa je bil pogojno izpuščen. K. V., ki je v eni od istrskih mestnih župnij opravljal službo kateheta, je koprsko okrožno sodišče spoznalo za krivega spolnega napada na 14-letnico ter ga obsodilo na štiri leta zapora in plačilo 28.000 evrov odškodnine. Duhovnik G. K., ki ga je tožilstvo bremenilo spolnega napada na sicer že polnoletno žrtev, pa je bil na višjem sodišču oproščen.
Občutek, da so odveč
Pobudniki v torek ustanovljene iniciative Dovolj.je, med njimi tudi spolno zlorabljeni duhovnik Janez Cerar, župnik v župnijah Nova Oselica in Stara Oselica na Gorenjskem, pa opozarjajo, da postopki v okviru RKC žrtvam spolnih zlorab takšnega epiloga ne ponujajo. Andrej Naglič odgovarja, da je to morda tudi posledica dejstva, da postopki v okviru RKC niso poenoteni. Spolno zlorabo lahko namreč po cerkvenem pravu žrtve prijavijo ekspertni skupini ali pa škofiji, predstojnikom redov znotraj Cerkve, neposredno Vatikanu. Zato imajo žrtve včasih občutek, da si jih cerkvene institucije podajajo. »V četrtek (danes, op. p.) se bodo v Vatikanu škofje sestali s papežem, da bi se pogovarjali o ukrepanju zoper spolne zlorabe v Cerkvi. Morda bodo rezultat srečanja tudi kakšna nova enotna pravila o obravnavi primerov. Morda se bo izkazalo, da s stališča transparentnosti postopkov sedanji sistem obravnave pri različnih institucijah ni učinkovit,« pravi Naglič.
