Zakaj smo na kulturnojezikovnem področju vsak dan bolj angloameriška kolonija? Zakaj ob vsakem srečanju s tujcem takoj skrijemo materinščino in raje jecljamo v katerem koli drugem tujem jeziku? Zakaj se sramujemo materinščine in se sami ponižujemo? Kje je naša osebna in narodna zavest, pokončnost in neodvisnost? Je odgovor povedal slavnostni govornik na Prešernovi proslavi, ko nas je postavil v Butale z butalščino?

Zakaj nam naši politiki s kimanjem in hlapčevanjem tujim interesom ropajo domoljubje? Kdo in kdaj je odločil, da je Slovenija dvojezična – slovensko-angleška? Se vodilni politiki zavedajo, da s svojo počepaško politiko sami kličejo nadute in grabežljive sosede?

Zakaj dajemo milijone denarja za prisilni pouk angleščine v šolah? Zakaj ima angleščina prednost pred našo materinščino že v vrtcih? Mar zato, da potem mlade izobražene ljudi – tudi z znanjem angleščine – lažje podarimo tujim multinacionalkam? Zakaj nam nihče ne pove, da gre v ozadju za čisti posel z dobičkom za angleško govoreče države? Zakaj kupujemo osemkolesnike za naše vojake v tujini, ki se morajo nato podrediti poveljevanju v tujem jeziku?

Zakaj, zakaj…? Oh, otrok moj! Kaj pa če smo mi vsi, naša družba in naša država, kot majhen otrok – neresni, nezreli in skratka otročji? Bi mogoče za začetek iskanja odgovorov ta en dan maternega jezika podaljšali na vse leto?

Janez Zadravec, Ljubljana