V večini primerov so goljufi vzpostavili stik z žrtvijo preko socialnih omrežij, največkrat Facebooka in Messengerja, je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala vodja oddelka za preprečevanje prevar v Novi KBM Laura Jekler.
Po njihovih ugotovitvah goljufi komunicirajo le pisno, v slabi angleščini. Ko z žrtvami vzpostavijo čustveno navezanost in zaupanje, kar lahko traja tudi več mesecev, pa potožijo, da potrebujejo denar. Med drugim pripovedujejo, da delajo na naftni ploščadi in da bi ji radi poslali darilo, zato jo prosijo za plačilo carine. Ali pa prosijo za denar za plačilo letalske karte, da bi lahko prišli na obisk, ali pa trdijo, da imajo bolnega otroka, ki nujno potrebuje operacijo. »Zelo so iznajdljivi in vztrajni,« je povedala Jeklerjeva.
Zneski, ki jih goljufi zahtevajo, se najprej gibljejo od 100 do 200 evrov, zelo hitro pa se povzpnejo tudi nad 10.000 evrov. Med omenjenimi 14 primeri je bil tudi takšen, ko je bilo nakazanih v tujino več kot 60.000 evrov. Večinoma gre za nakazila v Istanbul, med drugim pa tudi na Ciper, v Španijo, ZDA in Estonijo.
Po besedah Tadeja Hrena iz SI-CERT gre najverjetneje za račune denarnih mul, ki nato ta denar pošljejo naprej. »Sled denarja se zelo hitro izgubi,« je opozoril.
Prvi primer takšne prevare so v Sloveniji zasledili leta 2013, lani pa je viden izrazit porast v njihovi pojavnosti. Medtem ko je bil prej eden ali dva primera na leto, so lani prejeli 40 prijav. »Te prijave so najverjetneje le vrh ledene gore, ker marsikdo ne želi govoriti o tem," je dodal.
Velika težava pri odkrivanju tega nezakonitega početja, ki ima znake kaznivega dejanja prevare in pranja denarja, je namreč to, da žrtve ne želijo sprejeti resnice. Nekatere ženske so priznale, da se jim je zadeva zdela sumljiva, a je niso želele ustaviti, ker so bile srečne. "Ne boli jih toliko izguba denarja kot pa zavrnitev," je dejal Hren.
Goljufi ponavadi ciljajo na ženske srednjih let, ki so osamljene, pogosto ločene in živijo same. "Stalno so pripravljeni govoriti z njimi. Vsak dan jim pošljejo srček in jim obljubljajo srečo," je še pojasnil.
Žrtve si denar za ta nakazila pogosto sposodijo ali celo najamejo bančno posojilo. "Bil je celo primer, ko je goljuf prepričal žrtev, da je prodala svojo nepremičnino," je dodal strokovnjak, izvajalec nacionalnega programa Varni na internetu.
Banka sama takšnih nakazil ne more ustaviti, lahko le opozori na previdnost. V Novi KBM so vsem zaposlenim, ki imajo stik s strankami, naročili, naj bodo pozorni na nenavadno vedenje oziroma poslovanje strank. Za nakazila v gotovini na bančnih okencih pa morajo zahtevati pojasnila o izvoru denarja.
Nova KBM je v ta namen pripravila tudi spletno stran o varnem poslovanju, kjer uporabniki najdejo navodila, kako prepoznati prevare in kako ravnati v takšnih primerih. Med drugim žrtvam svetujejo, da zadevo prijavijo policiji. Pregon goljufov je sicer težaven, saj so največkrat v državah z ohlapnejšo zakonodajo na področju pranja denarja.
