Šepet nežne ulice (Barry Jenkins, 2018)
Barry Jenkins je pred dvema letoma osvojil oskarja za najboljši film z dramo Mesečina, ki jo je posvetil temnopolti Ameriki, tej tematiki pa ostaja zvest tudi v Šepetu nežne ulice, le da se tokrat vrača v 70. leta. Film, postavljen v Harlem, je Jenkins posnel po romanu, v katerem kljub protestno obarvanemu sporočilu na račun ravnanja s temnopoltimi najde veliko prostora za ljubezen. To si brezpogojno deli par Tish in Fonny, ki ga po krivici obtožijo posilstva, tako kot v Mesečini pa film krasijo dodelana fotografija in igralska zasedba, v kateri nase najbolj opozarja Regina King. (Kinodvor)
Bunkica (Anne Fletcher, 2018)
Še en film, posnet po romanu, le da s precej lahkotnejšo vsebino, ki se hoče prodati kot komedija z višjim smislom. Avtorica romana je Julie Murphy, režiserka komedije Anne Fletcher, ženska pa je tudi igralska zasedba z ameriško ljubljenko Jennifer Aniston na čelu. Anistonova igra lepotno kraljico, ki ima za hčer »bunkico« Willowdean (Danielle Macdonald), ta pa pride do sklepa, da lepotna kraljica lahko postane tudi sama. Še en film o tem, kako lepota prihaja od znotraj in kako krivična in zlobna je družba do ljudi s čezmerno telesno težo, ki jih v Ameriki ni malo. (Kolosej)
Instant družina (Sean Anders, 2018)
Lahkotna komedija, ki je precej zvesta realnim situacijam iz družinskega življenja, je rezultat dela režiserja Seana Andersa, ki se je pri pisanju scenarija naslanjal na svoje življenje, saj je z ženo tudi sam posvojil tri otroke iz rejništva. Zgodbo je, seveda v potencirani in karikirani različici, prenesel na filmsko platno, vlogi staršev pa namenil Marku Wahlbergu in Rose Byrne. Ta kot zakonca Pet posvojita najstnico ter zraven še njenega mlajšega brata in sestro, kmalu pa ugotovita, da je zalogaj precej večji, kot sta si predstavljala. Komedija, s katero se je lahko poistovetiti in ob njej tudi kaj začutiti. (Kolosej)
Nimfomanka (Lars von Trier, 2013)
Danski režiser Lars von Trier je s svojim nedavnim filmom Hiša, ki jo je zgradil Jack (2018) znova dodobra razdelil mnenja kritikov in občinstev po svetu. V Slovenski kinoteki pa si lahko v petek ogledate njegovo seksualno odisejo Nimfomanka (2013), posneto v dveh delih. Odličen in seveda provokativen celovečerec je burkal misli že z napovedniki. V enem se je med drugim namigovalo na povsem pornografsko usmeritev, kar se nazadnje izkaže za docela netočno. Poetičen portret zasvojenke s seksom poleg režije zaznamuje izvrstna igra Charlotte Gainsbourg. (Slovenska kinoteka)
Tekla bo kri (Paul Thomas Anderson, 2007)
V kinoteki si lahko v nedeljo ogledate še en filmski presežek, tokrat izpod rok ameriškega filmarja Paula Thomasa Andersona. Kalifornija je bila na pragu 20. stoletja tudi na pragu naftnega buma, pri čemer spremljamo Daniela Plainviewa, čigar vzpon od samskega očeta do surovega naftnega mogotca je zaznamovan s krvjo. Daniel Day Lewis je za naslovno vlogo prejel oskarja, poleg njega pa velja omeniti vsaj še Paula Dana. Tragedija o vzponu in izobilju se lahko pohvali tudi s čudovito kinematografijo (Robert Elswit). (Slovenska kinoteka)
