V dislocirani enoti na Slivniškem Pohorju mariborska bolnišnica od leta 1953 zdravi pljučne bolnike. Delovne in bivanjske razmere v dotrajanem poslopju so danes daleč od navidezne romantičnosti, ki jo ustvarja idilično naravno okolje, kamor so nekoč »na svež zrak« umaknili tuberkulozne paciente.
V minulih dobrih šestih desetletjih so se terapije bistveno spremenile, drugačen je tudi povprečen bolezenski profil bolnikov. Bolnišnica sredi gozda prav tako ni primerna za zdravljenje hudih alergikov in astmatikov. Oddelek s 53 posteljami, ki letno sprejme več kot 3000 bolnikov, nima lastnega laboratorija, manjkajo mu mnoge sodobne diagnostične naprave, oddelek nima niti intenzivne enote. Hudo prizadete bolnike, ki pri reševanju zapletov potrebujejo nujno ukrepanje, morajo zato po ovinkasti cesti voziti v 18 kilometrov oddaljeni Maribor.
Predstojnica bi svojce raje hospitalizirala drugje
»Ekipa v dežurstvu je majhna, vezani smo na transport urgentne službe in te minute čakanja so kdaj tudi zelo dolge,« ugotavlja Dušanka Vidovič, predstojnica oddelka za pljučne bolezni. Vidovičeva priznava, da bi svojca ali bližnjega, ki bi med zdravljenjem potreboval intenzivno nego, zato raje hospitalizirala kje drugje.
Poslopje že dolgo kliče po temeljiti – in dragi – obnovi, inšpekcijske službe so pred časom ukazale sanacijo čistilne naprave, nujna je tudi investicija v kotlovnico. Direktor UKC Maribor Vojko Flis je že na septembrski seji sveta zavoda opozoril, da dislocirani oddelek dela v nemogočih razmerah. »Razmere na oddelku ne ustrezajo več sodobnim načelom oskrbe bolnikov, v stiski je tudi osebje,« je med včerajšnjim obiskom oddelka ugotavljal direktor. Selitev na centralno lokacijo je zato postavil na vrh svojih naložbenih prioritet.
Če ne bo dogovora, bodo selitev financirali sami
Svet zavoda UKC Maribor je na včerajšnji seji obravnaval dokumente, ki so povezani s selitvijo pljučnega oddelka v klinični center. Skupna vrednost vseh treh faz projekta je ocenjena na dobrih 7,8 milijona evrov (z DDV), poudariti pa velja, da ta znesek še ne zajema vseh stroškov selitve v Kliniko za interno medicino, saj bo ta terjala tudi nabavo novih postelj in sodobne diagnostične opreme, tako da naj bi se skupna ocenjena vrednost projekta približala desetim milijonom evrov.
»Vire za financiranje investicije bo zagotovilo ministrstvo za zdravje,« piše v dokumentaciji UKC Maribor. A to ni res, klinični center nima takšnega zagotovila ministra Sama Fakina. V UKC Maribor že nekaj časa, skupaj z ministrstvom za zdravje, preigravajo različne scenarije, kako bi projekt izpeljali še letos. Flis pod nobenim pogojem ne namerava več čakati. Če dogovora z ministrstvom ne bo, bodo začetne stroške selitve financirali iz lastnih virov, je napovedal.
