Državi se, potem ko je Evropska komisija prepovedala združitev nemškega Siemensa in francoskega Alstoma, zavzemata za spremembo, po kateri bi lahko bile odločitve nacionalnih organov v določenih primerih nad odločitvami Bruslja.
Kritiki odločitve Evropske komisije glede združitve industrijskih velikanov so menili, da je odločitev Bruslja temeljila na pravilih konkurence, ki so v luči vedno večje konkurence velikih kitajskih družb zastarela. »Ko je govora o industrijski politiki, je odločitev preprosta: združiti naše sile ali pustiti, da naša industrijska baza in zmogljivosti postopoma izginejo,« sta po navedbah AFP v skupni izjavi zapisala francoski in nemški gospodarski minister Bruno Le Maire in Peter Altmaier.
Pravila konkurence so nujna, je pa treba trenutna pravila revidirati, da bodo lahko ob upoštevanju industrijske politike pomagala evropskim podjetjem tekmovati na svetovni ravni, sta dodala.
Ministra sta tudi opozorila, da je med 40 največjimi podjetji na svetu le pet evropskih ter da na svetovni ravni regulacije trenutno ni in je še nekaj časa ne bo.
Evropska komisija je združitev Siemensa in Alstoma prepovedala, ker družbi nista bili pripravljeni na zaveze, ki bi naslovile pomisleke Evropske komisije. Ta je menila, da bi z združitvijo nastal nedvomno vodilni igralec na trgu signalizacijske opreme in prevladujoč igralec na področju hitrih vlakov ter da bi to na teh dveh trgih zmanjšalo konkurenco, zaradi česar bi bili deležniki, kot so železniški prevozniki in upravljalci železniške infrastrukture, omejeni pri izbiri dobaviteljev in izdelkov.
