Ameriški senator Bernie Sanders je ponovno kandidaturo za demokratskega predsedniškega kandidata na volitvah prihodnje leto napovedal v radijskem intervjuju v domači zvezni državi. »Rad bi, da ljudje iz Vermonta izvedo prvi,« je dejal. Na vprašanje, zakaj kandidira, pa je najprej usmeril puščice v predsednika Donalda Trumpa, ki ga je označil za rasista, seksista, homofoba in ksenofoba ter za sramoto za državo in za patološkega lažnivca, ki hoče razdvojiti Američane. Nato pa je dejal, da bo po Ameriki raztrosil vrednote, na katere so ponosni v Vermontu: vero v pravico, skupnost in politiko za ljudstvo. »Politično revolucijo smo začeli v kampanji leta 2016 in zdaj je čas, da to revolucijo pomaknemo naprej,« je dejal Sanders.

Tekmeci se kopičijo

Sedeminsedemdesetletni senator stopa v že kar lepo kandidatsko gnečo, v kateri se preriva tudi nekaj njegovih kolegic in kolegov iz zgornjega kongresnega doma: Kamala Harris iz Kalifornije, Kirsten Gillibrand iz New Yorka, Elizabeth Warren iz Massachusettsa, Amy Klobuchar s slovenskimi koreninami iz Minnesote in Cory Booker iz New Jerseyja. Kandidaturo je Sanders, ki je sicer neodvisni senator, a glasuje z demokrati, objavil tudi v videu na twitterju. Tam je pozval Američane k »zgodovinski kampanji«, ki jo začenja z vsaj milijonom podpornikov po vsej državi, v njej pa računa, da se demokratski volilci nagibajo v levo, k njegovim ciljem zagotoviti 15 dolarjev minimalne urne plačne postavke in univerzalno zdravstveno varstvo, za kar si prizadeva v skoraj treh desetletjih senatorskega staža.

Iz tabora, ki pripravlja ponovno kandidaturo Trumpa, je bilo danes slišati ocene, da je Sanders že zmagal v demokratski kampanji, ker da so tudi vsi drugi prijavljeni kandidati sprejeli njegov socializem. »Toda Američani bodo zavrnili v nebo štrleče davke, vladno vodenje zdravstvenega varstva in ujčkanje diktatorjev, kakršen je v Venezueli,« je dejala Kayleigh McEnany, tiskovna predstavnica Trumpove kampanje.

Sanders je pred tremi leti resno ogrozil nominacijo Hillary Clinton navkljub njeni prednosti v denarju in strankinemu kolesju, ki se je vrtelo njej v prid. Na koncu se je pokoril in ji dal podporo, ki pa jo je zavozila. Sam si je v nadaljevanju utrjeval vpliv med demokrati in njegove ideje, ki so bile nekoč za demokrate obrobne, so zdaj vodilo tudi za Gillibrandovo, Harrisovo in Warrenovo.

Še vedno demokratski socialist

Svojevrstno Sandersovo zvezdništvo v stranki pa se z novo predsedniško kandidaturo prestavlja v središče razprav demokratov o tem, kakšno volilno telo nagovarjajo in s čim to početi. Politični analitiki pa navajajo, da se je znašel v povsem drugi vlogi kot leta 2016, ko se Clintonova s Sandersom javno ni spopadala, da se ne bi zamerila njegovim privržencem. Tokrat ima samooklicani demokratični socialist določeno startno prednost, ki jo bodo skušali njegovi tekmeci izničevati.

Sanders v svojem programu priznava podnebne spremembe, se zavzema za brezplačno srednjo šolo, ni zagrizen nasprotnik posedovanja orožja in meni, da so Američani siti dvostrankarskega sistema. Močno bi obdavčil premožne, trošil za infrastrukturo, tako kot intervenciji v Iraku in ameriškim vojakom v Siriji pa bi nasprotoval podobnim ameriškim vojaškim avanturam drugod po svetu. Na lestvici desetih demokratskih pretendentov za Belo hišo mu pripisujejo tretje mesto za Harrisovo in Joejem Bidnom (ki s kandidaturo še cinca), medtem ko Klobucharjevo uvrščajo na sedmo mesto.