Trideseterica dijakov srednje biotehniške šole iz Šempetra pri Gorici in članov novogoriškega društva za tretje življenjsko obdobje je v mestnem gozdu Panovec odstranjevala invazivne tujerodne rastline. Te so se v Panovcu že tako razmnožile, da bi za odstranitev vseh potrebovali celo »vojsko« ljudi, zato je bila akcija, ki sta jo pripravila Zavod za gozdove Slovenije in družba Slovenski državni gozdovi, bolj kot dokončni rešitvi namenjena ozaveščanju. Razvili so namreč mobilno aplikacijo Invazivke, prek katere lahko obiskovalci gozda Gozdarskemu inštitutu Slovenije sporočajo lokacije in pošiljajo slike invazivnih tujerodnih rastlin.
»Upamo, da bomo tako prišli do podatkov, kako obsežno so se te rastline že razrasle po posameznih gozdovih. To bo lahko potem tudi podlaga za resnejše in obširnejše odstranjevalne akcije,« pojasni Tomi Ivanič, vodja postojnske enote družbe Slovenski državni gozdovi.
Jasno je že, da je eden najbolj izstopajočih prav Panovec, ki zaradi ugodne klime in bližine naselij invazivnim tujerodnim rastlinam omogoča zelo dobre pogoje za rast. V akciji so prostovoljci pulili, rezali in izkopavali predvsem zimzeleno grmičevje, ki je v gozdu ta čas dobro vidno: iz gozda so odnašali navadno mahonijo, ozkolistno oljčico, lovorikovec in pavlonijo.
»V gozd so zašle na najrazličnejše načine. Z vrtov, kjer so bile zasajene kot okrasne grmovnice, je njihovo seme prinesel veter ali ptiči. Nekatere se v gozd širijo vegetativno, tretje so prišle v gozd prek lovskih krmišč. Pavlonijo pa so denimo pred časom celo načrtno sadili, iz nje so nameravali pridobivati celulozo, saj gre za eno najhitreje rastočih dreves na svetu. A je obenem tudi zelo agresivno in zelo izčrpava tla,« razloži Ivanič. Pojasnjuje, da se te rastline v gozdu tako hitro širijo, da domače avtohtone vrste z njimi že izgubljajo bitko in se ne morejo več pomlajevati. So torej ena največjih groženj biotski raznovrstnosti naših gozdov, obenem pa nekatere škodijo tudi našemu zdravju.
Lastnikom gozdov in bližnjim prebivalcem zato svetuje, naj razmislijo, katere okrasne rastline sadijo na svojem vrtu, sprehajalcem v gozdovih pa priporoča, naj lokacije teh rastlin zabeležijo v mobilni aplikaciji in tako pomagajo širiti pregled nad dejanskim stanjem.
Invazivne tujerodne rastline v zadnjih nekaj desetletjih v slovenskih gozdovih sicer niso povzročale večje škode, po katastrofalnem žledolomu leta 2014, ki je prizadel polovico slovenskih gozdov, pa se tudi to spreminja. Gozdarji opazujejo, kako na vrzelih, ki so ostale za poškodovanimi drevesi in kjer narava ponuja obilico svetlobe, to s pridom izkoriščajo invazivke. Že v nekaj letih lahko popolnoma zavzamejo prostor in izpodrinejo domača drevesa.
