Kje je slovenska dramatika?, je bil naslov mojega zapisa pred dvema letoma, prvega v tem časopisu. Odgovor se je glasil: »v kurcu«. Danes sem hotela namesto tega napisati: »še vedno v kurcu«. Potem pa sem prebrala svoje pisanje izpred dveh let in ugotovila, da so se nekatere stvari od takrat vendarle spremenile na bolje. Marca bo že tretjič, tokrat v Novi pošti Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana, v organizaciji KUD Krik potekal festival dramske pisave Vzkrik, ki predstavlja zaključek delavnic dramskega pisanja v Trubarjevi hiši literature. V sklopu festivala poleg bralnih uprizoritev besedil, ki se razvijajo na delavnici, potekajo tudi okrogle mize, na katerih strokovnjakinje in strokovnjaki s področja gledališča in dramatike presprašujejo pogoje za pisanje, promocijo in produkcijo dramskih del, možnosti izboljšave produkcijskih pogojev in seveda tudi dramsko pisanje samo. SNG Drama Ljubljana že drugo sezono izvaja projekt Nova branja, v katerem dramatese in dramatiki mlajše generacije skozi kontinuirano delo z mentorico razvijajo svoja dramska besedila in jih na koncu predstavijo v obliki bralne uprizoritve. V Mestnem gledališču ljubljanskem so v tej sezoni začeli projekt Rezidenčno avtorstvo, v katerem bodo mlajše generacije dramates in dramatikov razvijale svoja besedila skupaj z drugimi gledališkimi ustvarjalkami in ustvarjalci, kar bo rezultiralo v repertoarni produkciji. V Trubarjevi hiši literature že drugo sezono mesečno poteka tudi Dramska platforma, na kateri imajo dramatese in dramatiki možnost preveriti svoja besedila v dialogu s svojimi kolegicami in kolegi.
Če torej potegnem črto pod stanjem pred dvema letoma in stanjem danes, nikakor ne morem reči, da se premiki na bolje niso zgodili. Recimo temu, da smo zasadili kram...
V Moderni galeriji je na ogled razstava sodobnega slovenskega slikarstva, ki smo si jo po tihem že dolgo želeli; gre za prikaz sklopa slikarstva, ki...