Kot je Pahor poudaril po današnjem srečanju s predstavniki neparlamentarnih političnih strank, ima vprašanje več razsežnosti, ki nam dajejo misliti in ukrepati v prihodnje. Pojasnil je, da smo od leta 2004, odkar v Italiji praznujejo dan spomina, »prvič lahko slišali tako ostre besede visokih italijanskih predstavnikov, ki smo jih v pismih obsodili«. »Se je pa tudi prvič zgodilo, da sta se italijanski predsednik v pismu meni in predsednik Evropskega parlamenta v pismu zunanjemu ministru Miru Cerarju odzvala na naše pripombe« je dodal.
Poudaril je, da se to doslej ni dogajalo. »Doslej je bilo tako, da smo Slovenci tako ali drugače protestirali proti nesprejemljivim izjavam, italijanska stran pa je ostala tiho. Tokrat pa ni,« je dejal predsednik republike, ki se mu to zdi vendarle vredno opaziti in upoštevati.
»Mi smo lahko bolj ali manj zadovoljni s tem, kaj italijanski predsednik piše v pismu meni, lahko smo bolj ali manj zadovoljni s tem, kako Tajani pojasni, se opraviči ali ogradi od svojih besed,« je dejal Pahor. »Vendar sta to storila. To je okoliščina, ki je doslej nismo poznali,« je izpostavil.
Besede, izrečene v kontekstu nacionalistične retorike
Opozoril je, da so bile izjave izrečene v kontekstu, ko smo v Evropi priča večjemu vzponu nacionalizmov kot kadarkoli prej od ustanovitve Evropske unije. In to je kontekst, ki spreminja po njegovem zaskrbljujočo razsežnost njihovih besed. Misli, da se tega zavedata tudi Mattarella in Tajani in da ni ostalo le pri Sloveniji in Hrvaški, ampak da so te besede v tem kontekstu nacionalistične retorike, ki postaja vse bolj domača v Evropi, postale veliko bolj relevantne in so se morali odzvati, če niso hoteli, da bi ostalo pri tem, da ima Italija celo ozemeljske zahteve.
»In predsednik Evropskega parlamenta je bil glede tega v svojem odgovoru zelo jasen,« je še povedal Pahor, ki se bo s Tajanijem srečal v sredo v okviru svojega obiska v Bruslju.
Tajani je pred tednom dni na oziroma na slovesnosti v Bazovici pri Trstu ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije izjavil, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina in da je tisti, kdor zanika ta pojav, sostorilec tistega, kar se je zgodilo. Ob tem je dodal, da naj »živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija«.
Tajani je izjave najprej skušal omiliti v ponedeljek, ko je med drugim dejal, da so bile napačno razumljene. A s to njegovo izjavo številni niso bili zadovoljni. Cerar mu je pisal pismo, Slovenski in hrvaški evroposlanci iz vrst EPP so zato v skupnem pismu od njega zahtevali jasno opravičilo in umik izjav iz Bazovice. Pahor je poslal pismo italijanskemu predsedniku Mattarelli. V SD pa so sprožili mednarodno peticijo, ki poziva Tajanija k odstopu.
Predsednik Evropskega parlamenta se je po pritisku znova opravičil v sredo. »Iskreno obžalujem in se opravičujem, da sem uporabil besede, ki so morda užalile vaše državljane in so bile razumljene kot neke vrste ozemeljske zahteve. Zagotavljam vam, da to ni bil niti moj namen niti ni to moje stališče o zadevi,« je zapisal v izjavi za javnost.
Cerar: Italijanski zunanji minister se je ogradil od Tajanijevih izjav
Italijanski zunanji minister Enzo Moavero se je ogradil od izjav Tajanija v Bazovici, je povedal vodja slovenske diplomacije Miro Cerar po njunem srečanju ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju. Cerar je sicer kritičen, da se Tajanijeva napaka izkorišča za predvolilne namene.
»Zunanji minister mi je zagotovil, da Italija želi spoštovati evropske vrednote in standarde, da si želi dobrega sodelovanja s prijateljsko državo Slovenijo in da nima nobenih ozemeljskih pretenzij,« je povedal Cerar po srečanju z Moaverom.
Slovenski minister je italijanskega kolega ob tem opozoril na nedopustno izkoriščanje takšnih praznikov za tako protievropsko retoriko, ki nas vrača v prejšnje stoletje, in na grozote, ki jih je v Sloveniji povzročil fašizem, še posebej na Primorskem.
Jasno je tudi pozval, naj se italijanska vlada tudi v prihodnje vzdrži dejanj, ki bi kazala na obnavljanje fašistične ali protievropske retorike, predvsem pa, da se ne sme zatekati k zgodovinskemu revizionizmu, je še povedal Cerar.
