Več deset tisoč ljudi se je v soboto udeležilo protestov proti albanskemu premierju Ediju Rami, nekateri med njimi pa so prebili policijsko blokado in dvakrat poskušali vdreti v poslopje vlade in premierjevo pisarno. Toda neprebojna steklena vrata so opravila svojo nalogo, potem pa je posredovala policija s solzivcem in vodnim topom. Opozicijska Demokratska stranka je z vseh koncev države organizirala avtobusne prevoze za udeležbo na demonstracijah proti Rami, ki ga obtožujejo korupcije, nepotizma in povezav z organiziranim kriminalom. Posebno vznemirjeni so nekateri prebivalci prestolnice, katerih domove naj bi porušili zaradi načrtovane gradnje obvoznice okoli Tirane. Prav v zvezi s tem projektom na Ramo letijo močne obtožbe o korupciji, saj naj bi vlada posle podeljevala mimo razpisnih pogojev. Največ prahu je dvignilo podjetje Dunwell Haberman, ki je dobilo posel v vrednosti 18 milijonov evrov za gradnjo enega odseka in rušenje hiš brez kompenzacije lastnikom ali pod tržno vrednostjo. Potem pa se je izkazalo, da je ponaredilo dokumentacijo, v kateri je trdilo, da je podružnica velikega ameriškega gradbenega podjetja iz Delawarea. Lastnik podjetja je na begu, zaradi afere pa je odstopil minister za promet. Premier Rama sicer v soboto ni bil v Tirani.

Srbija: V znamenju pogodbe z narodom

V Srbiji so protesti proti predsedniku Aleksandru Vučiću potekali enajsto soboto zapored, tokrat predvsem v znamenju simbolične pogodbe, ki jo je opozicijsko zavezništvo Zveza za Srbijo ponudilo narodu. Opozicija v dokumentu obljublja, da bo ščitila svobodo medijev, da bo oblikovala prehodno tehnično vlado in v letu dni razpisala svobodne in poštene volitve, je poročal Balkan Insight in dodal, da so pogodbo kritizirali na družbenih omrežjih, ker nič ne govori o načinu reševanja kosovskega vprašanja, v svojem programu v 30 točkah pa nič po stopanju v EU. Protesti pod sloganom Eden od petih milijonov so potekali tudi v drugih srbskih mestih. Udeležencem shoda so razdeljevali omenjeno pogodbo in jih spodbujali, naj jo podpišejo in vržejo v katerega od nabiralnikov, ki so jih postavili vzdolž protestne poti.

Črna gora: Afera Kuverta

V Podgorici so v soboto potekali protesti z zahtevo po odstopu predsednika države Mila Đukanovića in glavnega državnega tožilca Milovoja Katnića zaradi korupcije. Sredi januarja je prišel na dan posnetek, na katerem Đukanoviću njegov nekdanji prijatelj in sodelavec Duško Knežević izroča kuverto, v kateri naj bi bilo 100.000 dolarjev za financiranje volilne kampanje Đukanovićeve Demokratične stranke socialistov. Zaradi tega je škandal dobil ime afera Kuverta in mnogi protestniki so na ulicah Podgorice mahali z njimi. A to ni vse. Knežević, ki je ustanovitelj močne korporacije Atlas Grupa z več kot 25 podjetji, je omenjeni posnetek v javnost očitno spravil sam in v pogovoru za televizijo A1 dejal, da ima 20.000 dokumentov, ki dokazujejo, da je Đukanović na čelu korupcijske hobotnice. Knežević, ki je tudi britanski državljan, se je sicer umaknil v London, Đukanović pa obtožbe zavrača.

Francija: Med protesti napad na judovskega akademika

V Franciji so se v soboto nadaljevali protesti rumenih jopičev, v različnih mestih se jih je zbralo približno 40.000, najbolj pa je odmeval verbalni napad nekaj udeležencev na znanega francosko-judovskega filozofa in pisatelja Alaina Finkielkrauta. Kot je povedal, je iz radovednosti pristopil k nekaj protestnikom, ti pa so ga verbalno napadli in vpili, da je »umazani zionist«, da nima kaj iskati v Franciji in da naj se vrže v kanal. Dogajanje je vidno na posnetku, ki ga je objavilo več televizij, tožilstvo pa je včeraj sporočilo, da zato odpira preiskavo. »Takšnih žalitev ne bomo tolerirali,« je tvitnil predsednik Emmanuel Macron, glavna tarča protestnikov, ki nasprotujejo njegovi politiki in se zbirajo vsako soboto od 17. novembra naprej. Finkielkraut je sicer dejal, da storilcev ne bo ovadil.

Barcelona: Proti sojenju v Madridu

Kar med 200.000 in 500.000 ljudi pa se je po različnih podatkih zbralo v Barceloni na protestih proti sojenju dvanajstim nekdanjim katalonskim političnim voditeljem, ki zagovarjajo samostojnost regije. »Samoodločba ni zločin,« je bil naslov demonstracij proti sodnemu procesu v Madridu, udeležil pa se jih je tudi katalonski predsednik Quim Torra. To je bil prvi v vrsti protestov, ki jih v Kataloniji načrtujejo proti sojenju dvanajsterici na čelu s prvoobtoženim nekdanjim katalonskim podpredsednikom Oriolom Junquerasom, za katerega tožilstvo zahteva 25 let zapora zaradi upora, nemirov in zlorabe javnih sredstev. ba, agencije