Namestnik varuhinje in vodja državnega preventivnega mehanizma pri varuhu Ivan Šelih je na novinarski konferenci spomnil, da so na osnovi pričevanj in očitkov o nezakonitem zavračanju migrantov, ki so jih izpostavljale nekatere nevladne organizacije in mediji, v juniju lani nenapovedano obiskali policijski postaji Črnomelj in Metlika.
"Ob obisku smo pogrešali bolj resno oz. natančno obravnavo okoliščin vsakega posameznika, na način, da bi ta odpravil dvom oz. očitek, ali je imela oseba, ki se je nahajala v pridržanju na policijski postaji, sploh namero podati prošnjo za mednarodno zaščito ali jo je celo podala, pa je bila preslišana," je dejal.
Varuh je že tedaj predlagal sprejetje ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin tujcev, vključno z njihovimi izjavami, da bi to dopuščalo kasnejši vpogled v delo policistov.
Ministrstvo za notranje zadeve je v odgovoru povedalo, da bi to pomenilo dodatno administrativno breme, zato temu ni bilo posebej naklonjeno, je dejal Šelih, a dodal: "Varuh se zaveda, da je zahtevnost dela policista na meji visoka in policisti delajo v težkih pogojih, vendar menimo, da bi lahko policisti že sedaj brez velikega dodatnega administriranja postopek vodili na način, da bi ta dal odgovor na kasnejše vprašanje, ali je tujec imel namen zaprositi za mednarodno zaščito."
Varuh je pregledal tudi statistiko in ugotovil občuten upad prošenj za mednarodno zaščito v in po juniju. Menijo, da gre vzroke za padec števila prošenj iskati v samem policijskem delu.
Čeprav je bilo število zaznanih namer za mednarodno zaščito predvsem na policijski postaji Črnomelj zanemarljivo, pa je ministrstvo navedlo, da opaža večje število podanih namer. To ob navedbah, da je bila policija zaradi pogostih zlorab instituta mednarodne zaščite prisiljena prilagoditi standarde vodenja postopkov, "lahko kaže na resnost očitkov, da je lahko prišlo do nepravilnosti, vključno s kolektivnim izgonom", je povedal Šelih.
Policija: Spoštujemo pravico do mednarodne zaščite, ki jo nekateri zlorabljajo
Policija pa vztraja, da v celoti spoštuje človekove pravice, vključno s pravico do mednarodne zaščite. Medtem pa velika razlika med številom izraženih namer in dejanskih vlog za mednarodno zaščito ter prosilcev za azil, ki živijo v azilnem domu, po njihovih navedbah kaže na zlorabe instituta mednarodne zaščite za ilegalne migracije.
Na spletni strani je navedla, da se je v minulem letu srečala "z izrazitim povečanjem nedovoljenih migracij preko t. i. balkanske poti, novih pojavnih oblik nedovoljenih migracij ter hkratnim povečanjem primerov zlorabe postopkov mednarodne zaščite".
Od 8804 oseb, ki so lani nedovoljeno vstopile v Slovenijo, jih je 4265 izrazilo namero za podajo vloge za mednarodno zaščito. Od teh je dejansko vlogo v azilnem domu podalo 2875 oseb, ostali pa so pred tem samovoljno zapustili Slovenijo. Na današnji dan se v azilnem domu nahaja 317 tujcev. "Navedeni podatki dodatno potrjujejo zlorabe instituta mednarodne zaščite za ilegalne migracije," so prepričani v policiji.
Več kot 80 odstotkov postopkov je bilo lani ustavljenih zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, so dodali na ministrstvu za notranje zadeve. Ob tem so izpostavili, da je skoraj 2900 vloženih prošenj za mednarodno zaščito skoraj dvakrat več kot leta 2017.
S to statistiko je v izjavi za medije postregla tudi vodja sektorja mejne policije na Generalni policijski upravi Melita Močnik in tako zavrnila očitke, da naj bi policija dostop prebežnikov do postopkov za pridobitev mednarodne zaščite pogojevala z njihovo nacionalnostjo.
"Policija se ne obrača stran, sliši namere zaprositi za mednarodno zaščito, je pa res, da niso samo nevladniki in novinarji tisti, ki svetujejo tujcem, da izrazijo namero za mednarodno zaščito, ampak so to tudi tihotapci, ki to vključujejo v svoj poslovni model tihotapljenja," je dejala.
Dodala je tudi, da so pri tujcih našli listke z napisi, kako naj ravnajo in kaj naj govorijo v postopkih s policijo. Na teh listih je bilo med drugim zapisano, naj ne govorijo, da prihajajo iz ekonomskih razlogov, pač pa izključno zato, ker so v svoji državi preganjani.
Vprašanje, ali so policijski postopki na južni meji ustrezni, pa za Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) ostaja odprto. Upajo, da bodo na ministrstvu za notranje zadeve upoštevali priporočila in da ne bodo v nobenem primeru kršene pravice tujcev, ki pridejo v Slovenijo in tu nameravajo vložiti prošnjo za azil.
Ravnanje policistov s tujci na južni meji preiskuje tudi specializirano državno tožilstvo, kar kaže, da je zadeva resna, so ocenili za STA.
