Direktorji po svetu se zavedajo, da je okolje polno izzivov in negotovosti. Pricewaterhouse Coopers (PwC) že 22. leto zapored izvaja globalne raziskave o razpoloženju v gospodarstvu, letos pa so prvič sodelovali tudi slovenski direktorji. Podatki kažejo, da po vsem svetu vlada negotovost v zvezi s svetovno gospodarsko rastjo, slovenski direktorji pa se uvrščajo med bolj pesimistične. Zdi se, da se soočamo s streznitvijo od pretiranega optimizma v preteklosti. Slaba polovica direktorjev podjetij v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih poslabšala. Skrbita jih tako morebitna povečana davčna obremenitev kot tudi pomanjkanje usposobljene delovne sile. Dodatno na razpoloženje gospodarstvenikov vplivajo globalne gospodarske razmere, zlasti geopolitična nasprotja in vzpon populizma v politiki. Enzo Smrekar, predsednik uprave podjetja Droga Kolinska, finalista v izboru najboljšega zaposlovalca leta v kategoriji velikih podjetij, ob vprašanju, kaj ga ob misli na prihodnost najbolj skrbi, odgovarja: »Najbolj skrb vzbujajoče je uničevanje okolja, našega življenjskega prostora. Pa tudi demografski trendi in politična nestabilnost v svetu.«
»Če sklepam po trenutnih globalnih trendih, me prihodnost ne navdušuje, saj svet postaja nepredvidljiv. Je pa to posebne vrste izziv za vodenje podjetja, ki me na neki način navdušuje… Če se človek zaveda nepredvidljivosti sveta v prihodnje, ga to lahko skrbi. V podjetju vzpostavljam zavedanje pomena vodenja za spremenljivo poslovno okolje,« dodaja Janez Novak, direktor RLS merilna tehnika, dinamičnega podjetja, lanskega najboljšega zaposlovalca med srednje velikimi podjetji, letošnjega finalista in prepoznane zlate gazele 2015. Njihovi načrti so smeli: obdržati visoko dobičkonosnost in posledično visoko dodano vrednost na zaposlenega na tak način, da bodo dobre zamisli pretvarjali v uspešne izdelke za globalni trg. Matjan Cojhter, direktor podjetja Zaposlitveni center Avantus, katerega prioritetno poslanstvo je zaposlovanje invalidov na zaščitenih delovnih mestih, meni, da je njihov največji izziv ustvarjanje majhne dodane vrednosti. »V podjetju smo s koncem leta 2018 opravili notranjo reorganizacijo in s tem še bolj utrdili notranjo strukturo. Izjemno pozorno smo preučili vodilni kader ter s tem ojačali temelje naše prihodnosti.« V Avantusu so zaposleni tisti, ki jim je ostalo od 30 do 70 odstotkov delovne zmožnosti.
Zlatonitniki so optimisti
Čeravno so slovenski gospodarstveniki v svojih napovedih nekoliko črnogledi, kar lahko delno pojasnimo tudi z nacionalnim značajem ter še svežim spominom na zadnjo gospodarsko krizo, je med zlatonitniki čutiti zlasti optimizem. Enzo Smrekar, ki je že vrsto let v vrhu uspešnih zaposlovalcev pri projektu Zlata nit, pojasnjuje, da je strateška usmeritev Atlantic Grupe, v sklopu katere posluje tudi Droga Kolinska, rast in internacionalizacija. »Da lahko tej usmeritvi sledimo, moramo poskrbeti tudi za brezkompromisno kakovost naših izdelkov, izpolnjevanje kriterijev trajnostnega poslovanja v vseh elementih našega delovanja in graditi močne blagovne znamke,« dodaja. In na kaj pomisli, ko pomisli na prihodnost? »Navdušujoča je hitrost sprememb, razvoja in novih priložnosti za tiste, ki bodo pozorni, pogumni in se bodo znali hitro prilagajati.« Tudi Matjan Cojhter z veseljem zaznava vedno večjo samoiniciativnost in kreativnost zaposlenih. »Okolje je vedno bolj odgovorno, naši izdelki in storitve pa temeljijo na posameznikovih vrednotah, zato z navdušenjem opazujemo vedno večjo družbeno odgovornost posameznika in družbe. Prav tako ugotavljamo, da smo tudi širše (po Evropi) prepoznani, saj smo se uvrstili na platformo evropskih socialnih inovacij. V letu 2018 smo v podjetju prejeli tudi slovensko nagrado za družbeno odgovornost horus.« Vedri so tudi glede prihodnosti. »Pridobili smo nove kooperante, z obstoječimi pa povečali obseg dela, zato smo v fazi iskanja novih kadrov. Največ pozornosti pa še naprej posvečamo odnosom obstoječega kolektiva in kvalitetnemu življenju znotraj podjetja.«
Vse se digitalizira, le kakovostni odnosi ne
V omenjeni raziskavi PwC je opazen tudi visok delež (81 odstotkov) zaskrbljenosti zaradi razpoložljivosti usposobljenih delavcev. Enzo Smrekar pravi, da ga pomanjkanje ustrezne delovne sile deloma skrbi, vendar iščejo kadre ustreznega profila, ki jih tudi izobražujejo skladno s potrebami delovnih mest. »Prenos znanj in različne vrste usposabljanja zaposlenih, tako na novo zaposlenih kot obstoječih, v okviru Atlantic Grupe zelo dobro deluje.« Cojhter dodaja: »Tudi pri nas se soočamo s pomanjkanjem ustrezno usposobljenih kadrov, zato izjemne napore vlagamo v pogoje, ki omogočajo zadovoljne delavce, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. Vendar je ob kvalitetnem delu in ljudem prijaznem (delovnem) okolju tudi usposobljenega, kvalitetnega delavca lažje najti.« Zanimivo: kar 82 odstotkov vprašanih direktorjev na svetovni ravni in 84 odstotkov v Sloveniji se strinja, da bo umetna inteligenca v naslednjih petih letih pomembno spremenila poslovanje njihovih organizacij. Sodeč po podatkih PwC približno dve tretjini direktorjev celo menita, da bo vpliv umetne inteligence močnejši od vpliva interneta. Kljub izjemno samozavestnim stališčem glede umetne inteligence tretjina vprašanih v Sloveniji v svojih organizacijah trenutno nima nikakršnih načrtov glede umetne inteligence. Janez Novak, RLS merilna tehnika, ocenjuje, da se visoka rast na področju kolaborativne robotike, električnih in samodejnih vozil ter industrijske avtomatizacije umirja. Pričakuje, da bo rast uporabe umetne inteligence ugodno vplivala na rast prodaje naprednih senzorjev pomika in zasuka, a poudarja: »V podjetju prisegam na naravno inteligenco in bolj na kolaborativnost kot avtonomnost naprav.«
