V Münchnu ta konec tedna v senci napetih odnosov med ZDA in Rusijo, krize na Bližnjem vzhodu in vprašanj okoli financiranja Nata poteka največja varnostna konferenca na svetu. Nemška ministrica Ursula von den Leyen je ob odprtju tridnevnega dogodka, 55. po vrsti, danes dejala, da bomo morali Evropejci pri obrambi več narediti sami.
Konferenco, ki se je udeležuje okoli 30 predsednikov vlad in držav ter okoli 90 ministrov, bodo zagotovo zaznamovali ne najboljši čezatlantski odnosi. Že iz izjav vršilca dolžnosti ameriškega obrambnega ministra Patricka Shanahana po dopoldanskem sestanku protiteroristične koalicije je bilo razbrati, da ZDA nadaljujejo pričakovanja, da bodo članice Nata odločneje prispevale k skupni obrambi. Ministrica Ursula von der Leyen je še pred konferenco v pogovoru za Süddeutsche Zeitung poudarila, da je Nemčija že okrepila financiranje Nata in da namerava še povečevati domači obrambni proračun do obljubljenih dveh odstotkov BDP. Zdi se, da se želi Berlin novim sporom z ZDA zaradi te teme izogniti.
»Evropa je vselej v težavah, ko se ZDA ne vmešavajo vanjo«
Shanahan in von der Leyenova sta se sicer strinjala, da boj proti teroristični organizaciji Islamska država (IS) še ni končan, saj da se slednja umika v podzemlje in se tam po tihem povezuje s sorodnimi organizacijami po svetu. A medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal umik vojakov iz Sirije in tamkajšnji poraz IS, von der Leyenova, tako kot ostali evropski partnerji, meni, da boj tam še ni končan. Shanahan je sicer dejal, da ZDA pričakujejo okrepitev delovanja protiteroristične koalicije in da bodo predvsem spodbujale lokalne obrambne sile pri boju s teroristi.
Ameriški senator Lindsey O. Graham pa je na panelni razpravi o prihodnjem obrambnem sodelovanju Evrope in ZDA dejal, da se je Evropa vselej, kadar se ZDA niso vmešale v njeno notranjo politiko, znašla v težavah, s tem pa potem tudi ZDA. »Našemu predsedniku sem že večkrat dejal, da je bila najboljša tuja investicija ZDA v svetu Nato,« je pojasnil Graham.
Dileme o nemškem oboroževanju
Evropa se je zaradi napetosti med ZDA in Rusijo znašla na tnalu. Nekateri visoki nemški politiki zato menijo, da bi morala Nemčija več vlagati v klasično oborožitev. Nekdanji obrambni minister Volker Rühe je dejal, da bi ob dejstvu, da Francija in Velika Britanija vlagata v jedrske programe, Nemčija morala oblikovati najmočnejše klasične obrambne sile v Evropi. Tema je v Nemčiji močno kontroverzna zaradi zgodovinskih razlogov, zato je bila država doslej zelo zadržana pri napotitvah lastnih vojakov v tujino. Tudi med Nemci je podpora večji vojaški vlogi države v Evropi in svetu zelo skromna. Nemčija je z dobrimi 45 milijardami evrov obrambnega proračuna sicer daleč za vodilnimi državami. Na prvem mestu in daleč pred vsemi je po podatkih Mednarodnega inštituta za strateške študije še vedno ZDA s 570 milijardami evrov izdatkov, na drugem mestu je Kitajska s 168 milijardami evrov.
Na konferenci, ki se jo v imenu ameriškega predsednika udeležujeta njegova hčerka Ivanka Trump in podpredsednik Mike Pence, bodo udeleženci govorili tudi o mednarodnih trgovinskih odnosih, predvsem o vzponu Kitajske, o grožnjah kiberterorizma, industrijskem vohunjenju, umetni inteligenci… Jutri bosta udeležence nagovorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in Pence.
