Prenova Plečnikovega stadiona je v javnem interesu

Lastnica stadiona, družba Bežigrajski športni park (družba BŠP), si je prenovo stadiona zamislila v sklopu izvedbe prostorsko in vsebinsko izredno ambicioznega večnamenskega kompleksa Bežigrajski športni park (projekt BŠP). Le-ta predvideva gradnjo ob obstoječem stadionu, pod in nad njim; načrtovanih je skoraj 220.000 m

2

Izvedba projekta BŠP bi po vseh strokovnih merilih pomenila uničenje spomenika državnega pomena. Zato projektu BŠP nasprotuje slovenska in mednarodna strokovna javnost, vsi največji poznavalci Plečnikovega dela, nevladna okoljska organizacija, civilna iniciativa ter več državnih ustanov, med njimi tudi državni pravobranilec. Strokovne institucije in društva s področja arhitekture in urejanja prostora so se nedavno javno izrekli proti nadaljevanju projekta, ker ga ocenjujejo kot neprimernega s stališča urbanizma, varovanja okolja in ohranjanja kulturne dediščine.

V javnosti se o projektu BŠP praviloma razpravlja v kontekstu prenove Plečnikovega stadiona, zato je nujno treba izpostaviti, da to ni projekt za prenovo stadiona, ampak projekt za rušitev obstoječih objektov in novogradnjo večnamenskega kompleksa. Predstavljanje obsežne komercialne gradnje kot prenove Plečnikovega stadiona pomeni namerno zavajanje širše javnosti, ki prenovo spomenika podpira, praviloma pa nima prave predstave, kakšna megalomanska in za dediščino uničujoča novogradnja bi bila izvedba projekta BŠP.

Mestna občina Ljubljana (MOL) je skrbna upravljalka svojega mesta; korektno ga vzdržuje, obnavlja, posodablja, razvija in lepša. Zelo je naklonjena kulturi in pogosto dober zgled v odnosu do kulturne dediščine. Na to kažeta vsaj dve nedavni zelo uspešni prenovi, prenova Plečnikove hiše in prenova Švicarije v Tivoliju. V odnosu do Plečnikovega stadiona pa MOL kaže svoj drugi obraz. Kot partnerica v družbi BŠP bi morala prevzeti vlogo varuha javnega interesa in usmerjati zasebnega partnerja k pravilnim rešitvam za trajnostni razvoj mesta, a žal aktivno podpira nadaljevanje projekta BŠP. V javnem interesu je, da MOL odstopi od škodljivega projekta in da izkoristi potencial neprecenljive Plečnikove mojstrovine. Stadionu je treba priznati pomen v kontekstu Plečnikove Ljubljane, blagovne znamke, ki mesto nadvse uspešno promovira kot edinstveno turistično destinacijo.

Ker naj bi imel projekt BŠP pozitivne ekonomske učinke za državo, mu je javno izrazil podporo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Ministrovo dejanje pomeni zlorabo javnih pooblastil in moči politične funkcije v prid zasebnim interesom, ki z dokončnim uničenjem kulturnega spomenika in privatizacijo javnega prostora nepopravljivo ogrožajo javni interes. Pomeni tudi arbitrarno dejanje, v katerem javni interes domnevnega gospodarskega napredka nadvlada nad javnim interesom ohranjanja kvalitetnega okolja in kulturne dediščine.

Država mora v javnem interesu najprej ščititi svoje okolje v najširšem smislu, predvsem pa svoje naravno in kulturno bogastvo. To je nacionalna dediščina, nenadomestljiva in zato izjemno dragocena. Nadvse pomembno je, kako se vanjo posega, kako se jo uporablja in vzdržuje ter kako je načrtovan razvoj v njeni okolici. Uničenje dediščine pomeni njeno dokončno izgubo in škodljivo siromašenje družbe kot celote.

Primaren javni interes v primeru Plečnikovega stadiona je nedvomno varovanje kulturne dediščine, ohranjanje integritete in avtentičnosti spomenika državnega pomena. To je edini javni interes, ki je, zaradi same narave stavbne dediščine, neločljivo vezan na mesto, na katerem le-ta stoji. Plečnikov stadion je edinstven in zato neprecenljiv, saj se avtentičnosti ne da reproducirati. Noben drug javni interes (gospodarski razvoj, nova delovna mesta…) ni vezan na izbrano lokacijo, zato nikakor ne sme prevladati nad javnim interesom celovite ohranitve spomenika.

Kulturne dediščine se ne vrednoti samo skozi tržno oziroma ekonomsko logiko. Njen pomen za družbo je bistveno širši. Stavbna dediščina predstavlja fizični zapis zgodovinskega dogajanja v prostoru in ima velik pomen pri vzpostavljanju in vzdrževanju narodove identitete. Večinski lastnik družbe BŠP, Joc Pečečnik, je slovenski vladi javno postavil ultimat, naj se odloči, ali bo stadion strošek državljanov ali njihov prihodek. To dokazuje, da družba BŠP ne razume vrednot in družbenega pomena kulturne dediščine ter posledično ni primerna lastnica za spomenik državnega pomena. V njem vidi, pod pretvezo prenove spomenika, le priložnost za izvedbo megalomanske investicije na odlični lokaciji.

Neprimeren odnos do kulturne dediščine je družba BŠP pokazala že ob prevzemu lastništva nad Plečnikovim stadionom, ko ga je prenagljeno ogradila z gradbiščno ograjo, brez dokumentacije, ki je potrebna za začetek gradnje. Zato stadion že več kot desetletje ni niti v uporabi niti dostopen javnosti; zanemarjen in slabo vzdrževan je prepuščen propadanju. S tem je celotni družbi povzročena velika škoda, saj stadion kot kvaliteten odprt javni prostor počasi izginja iz zavesti širše javnosti. Dobronameren lastnik spomenika njegove uporabe in dostopnosti ne bi omejeval.

Država lahko v odnosu do kulturne dediščine končno postane dober zgled vsem državljanom. V javnem interesu je, da izkoristi Pečečnikovo ponudbo in v državno last pridobi Plečnikov stadion, ki mora spet postati del odprtega javnega prostora ter s tem vitalen del Bežigrada in Ljubljane. Izrednega pomena je tudi ohranitev zelenih rekreativnih površin, ki življenju v urbanem okolju dvigujejo kakovost in jih v tem delu mesta primanjkuje. Plečnikov stadion, zasnovan kot športni park odprtega tipa, ohranjen v originalni obliki lahko tudi v prihodnosti služi svojemu osnovnemu namenu: rekreaciji, športnim treningom, tekmovanjem in različnim prireditvam na prostem. Mesto ga lahko uporablja kot dopolnilno območje mestnega središča za izvedbo različnih dogodkov, kot edini športni objekt iz Plečnikovega opusa pa je izredno atraktiven tudi za kulturni turizem.

V javnem interesu je zagotovitev celovite prenove spomenika, njegove kvalitetne uporabe, vzdrževanja in trajnostnega upravljanja; tako bo Plečnikov stadion, ponos mesta in države, spet umeščen med nacionalne znamenitosti in na zemljevid Plečnikove Ljubljane. Uvrstiti ga bo mogoče tudi na listo Plečnikovih realizacij, ki kandidirajo za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Izvedba projekta BŠP nikakor ni v javnem interesu. Neizpodbitno pa je v javnem interesu prenova Plečnikovega stadiona v njegovi originalni zasnovi.