Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, so za to prejeli številne pobude tako posameznikov kot nevladnih organizacij. Po preučitvi zadeve so ugotovili, da uredba krši ustavo, ob tem pa njen sprejem v času, ko je bila prejšnja vlada v odstopu in je opravljala le tekoče posle, ni izpolnjeval pravnega standarda tekočega posla.
»Gre za korenito spremembo področja in za predpis, ki nedopustno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine,« je izpostavila Marzeljeva. Naštela je, da uredba po njihovem krši načelo pravne države, skladnost s splošnimi veljavnimi načeli mednarodnega prava, načelo enakosti pred zakonom, pravico do zdravega življenjskega okolja in usklajenost z drugimi pravnimi akti, in sicer z zakonom o varstvu okolja.
Marzeljeva je spomnila, da je bila javnost iz njenega sprejema izključena in da je bilo upoštevanih le nekaj tehničnih pripomb. Poleg tega ne držijo navedbe okoljskega ministrstva, da se vanjo prenaša del evropske direktive, saj v institutu varuha menijo, da je celo v nasprotju z njo, in da ne držijo navedbe ministrstva, da se mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju ne spreminjajo.
Dopustne mejne vrednosti se, kot je pojasnila Marzeljeva, povečujejo, in sicer za nekatera gradbišča, pristanišča ter nekatere ceste in železnice. »Ladje po novem niso več vir hrupa, tudi ceste, železnice z določenim pretokom vozil, niti gradbišča, kjer ni potrebna presoja vplivnega območja vira hrupa. Uredba je dopustila neomejeno obremenjevanje s hrupom prebivalcev,« je bila jasna.
Na nedopustnost takšne uredbe je lansko jesen glasno opozarjala tudi nevladna organizacija Eko krog. Takrat je novi minister za okolje in prostor Jure Leben napovedal njeno spremembo. Na ministrstvu so nato pojasnili, da je področje dovoljenih vrednosti hrupa v Sloveniji urejeno necelovito urejeno, zato so napovedali, da bodo pripravil spremembe uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
