Prosilci sodijo v kategorijo ranljivih oseb s posebnimi potrebami in izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite skladno z zakonom o mednarodni zaščiti, so sporočili po seji vlade.

Malta je kot najmanjša država članica Evropske unije že od leta 2002 ciljna sprejemna država pomembnega priliva ilegalnih priseljencev in je glede na svojo geografsko lego neproporcionalno obremenjena.

Odločitev vlade temelji na suvereni odločitvi Slovenije, da izrazi solidarnost z državo članico unije, kar ji daje možnost, da pri tem upošteva vse vidike sprejemnih, integracijskih in ostalih zmožnosti za sprejem prosilcev, so dodali. Za sprejem, obravnavo in pomoč pri vključevanju prosilcev bodo uporabili sredstva sklada za azil, migracije in vključevanje (75 odstotkov) in državnega proračuna (25 odstotkov).

Izpostavili so, da je Slovenija doslej že večkrat izkazala solidarnost, tako z drugimi državami članicami EU kot s tretjimi državami. Novembra 2010 je v okviru projekta EUREMA sprejela osem oseb, ki jim je bil na Malti priznan status begunca, v obdobju 2016-2018 pa je iz Grčije in Italije premestila 253 oseb, ki so nedvomno potrebovale mednarodno zaščito. Lani je iz Turčije trajno preselila 34 državljanov Sirije, ki se jim lahko prizna status begunca.

Letos pa je v okviru reševanja problematike izkrcavanja migrantov na Malti 9. januarja Evropski komisiji izrazila pripravljenost, da sprejme pet oseb iz kategorije ranljivih oseb.

Malteška vlada je takrat pristala, da na njenih obalah pristaneta ladji nemških človekoljubnih organizacij Sea-Watch in Sea-Eye s skupno 49 migranti, ki so bili dva tedna ujeti na Sredozemskem morju. Njihovo izkrcanje je dovolila šele po tistem, ko je več članic EU, med njimi Slovenija, izrazilo pripravljenost, da bodo sprejele migrante, ki se nahajajo v tej otoški državi.