Model za označevanje kakovosti živil nutri-score v Franciji že dobro leto preizkuša več kot 85 trgovskih podjetij. S pomočjo podjetja Danone, ki od začetka leta s tem sistemom postopno označuje tudi vse svoje sveže mlečne izdelke na našem trgu, lahko model že preizkušamo tudi pri nas.
Model nutri-score je preprosto razumljiv, znanstveno zasnovan model označevanja prehrambne kakovosti na embalaži izdelka, ki temelji na petstopenjski barvni lestvici in črkah – od najkakovostnejše temno zelene (črka A) do rdeče (črka E). Črkovno-barvno označevanje naj bi tudi našim potrošnikom omogočilo lažjo orientacijo pri izbiri bolj zdravih živil, saj ocenjuje celotno prehransko vrednost – od energijske vsebnosti, sladkorja, nasičenih maščob, natrija, vlaknin, beljakovin do odstotka sadja in zelenjave v izdelku. »Pomembno je, da potrošnikom omogočimo boljšo orientacijo, ki bi vodila k bolj zdravi nakupovalni košarici. Poleg tega si prizadevamo, da našim izdelkom zmanjšujemo vsebnost sladkorja, maščob in energijske vsebnosti,« poudarja v sporočilu za javnost Karim Chaouch, direktor družbe Danone Avstrija.
Model označevanja nutri-score temelji na izračunu na osnovi 100 gramov živila, kar omogoča, da so izdelki med seboj primerljivi. Študije dokazujejo, da je model razumljiv in spodbuja potrošnike, da se pri nakupovanju odločajo za živila z boljšimi hranilnimi vrednostmi, še trdijo v Danoneju.
Poplava prehranskih oznak
Ali se bodo s tem strinjali tudi naši potrošniki, pa je še prenagljeno trditi. Še zlasti, ker na prehranskih izdelkih že tako mrgoli množica prehranskih ali zdravstvenih trditev in oznak, kot so bio, eko, brez GSO, ali pa znakov, kot so izbrana kakovost – Slovenija, inovacija leta… To vse bolj bega potrošnike, saj ne vedo, kateremu naj dajo prednost in kateremu lahko zares zaupajo.
To med drugim potrjujejo tudi rezultati obsežne raziskave Inštituta za nutricionistiko, v kateri so ovrednotili prehransko sestavo kar 6619 različnih predpakiranih živil na našem trgu. Vodja raziskovalne skupine prof. dr. Igor Pravst je pojasnil, da so v raziskavo vključili živila in pijače, za katere so imeli na razpolago podatke o sestavi in označevanju, še posebno pozorno pa so spremljali uporabo potrošnikom privlačnih prehranskih in zdravstvenih trditev. »Rezultati so pokazali, da je bila več kot četrtina pregledanih izdelkov označena s prehransko ali zdravstveno trditvijo, kar potrjuje tudi, da so tovrstne trditve pomembno marketinško orodje. Hkrati pa je raziskava pokazala, da lahko različne atraktivne trditve na živilu zavedejo kar tretjino potrošnikov in jih prepričajo, da izberejo živilo, tudi kadar ima to izrazito neugodno hranilno sestavo,« je jasen Pravst.
Enostaven je tudi semafor
Slovenija doslej še ni uradno podprla nobene sheme za barvno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani živil, ki so jih razvili v svetu. Si pa potrošniške organizacije že vrsto let prizadevajo, da bi bila tudi hranilna vrednost na embalaži označena na potrošniku čim bolj razumljiv način.
»Dodatno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže je sicer glede na evropsko zakonodajo o označevanju živil prostovoljno, medtem ko je označevanje hranilne vrednosti obvezno, a na zadnji stani embalaže,« pojasnijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Pojasnjujejo, da po modelu označevanja nutri-score potrošnik lažje loči hranila, katerih uživanje naj bi omejili, in tista, katerih uživanje spodbujajo. Pri tej organizaciji sicer podpirajo prostovoljno, dodatno označevanje v obliki »semaforja«, ki ga je uvedla britanska Food Standard Agency, in to enajst let pred razvojem modela nutri-score.
»Semafor z rdečo, rumeno in zeleno barvo opozori potrošnika na tista hranila, ki so pomembna za zdravje (maščoba, nasičene maščobne kisline, sladkor in sol v 100 gramih živila), mu omogoča hitro primerjavo med istovrstnimi živili ter ponudi boljšo izbiro za zdravo oziroma uravnoteženo prehranjevanje,« pravijo pri zvezi. Kot še dodajajo, je v njihovi bazi s prehranskim semaforjem ovrednotenih že več kot 1500 živil in pijač, prehranski semafor pa kot izobraževalno orodje pogosto uporabljajo tudi učitelji v našem šolskem sistemu.
Označevanje vsebnosti/količin hranil, ki so barvno kodirana na prednji strani v obliki »semaforja«, lahko potrošnik preveri tudi s pomočjo hranilne tabele (vsebnost hranil na 100 gramov) na zadnji strani embalaže, česar pa nutri-score ne omogoča, ker se točke za različna hranila seštevajo in odštevajo, ob uvajanju novega modela še omenjajo pri ZPS.
