V današnjem času se ljudje veliko ukvarjamo s svojo težo. A se problema pogosto lotevamo na napačen način in iz napačnih predpostavk, opozarjajo pri Slovenskem združenju za klinično prehrano.
»Bolnikom je skupno, da bi želeli čim hitreje in čim bolj shujšati v čim krajšem obdobju. Namesto da bi dobili strokovni nasvet, kako uravnavati presnovno stanje, kot je debelost, se zatekajo k dietam in kvazistrokovnjakom. Posledica tega je, da se teža po taki nepravilni obravnavi vrne na enako ali celo višjo kot pred hujšanjem,« ugotavlja dr. Milena Kovač Blaž, zdravnica v ZD Ljubljana in predsednica združenja.
Medicina je v zadnjih letih debelost prepoznala kot kronično vnetno bolezen in eno iz spektra motenj prehranjenosti, zato bi se obravnave debelosti morali lotiti enako, kot se lotimo obravnave drugih kroničnih bolezni. To pomeni, da je bolezen treba prepoznati, postaviti prehransko in presnovno diagnozo, saj je debelosti več – lahko gre za enostavno debelost s kopičenjem maščobe, debelost, ko že pride do zapletov, sarkopenično debelost… Sledi obravnava debelosti, ki mora upoštevati posebnosti bolnika, prav tako mora biti multidisciplinarna in ob zdravniku vključevati tudi dietetika, terapevte za šport in podporo novim življenjskim navadam.
Hujšanje večinoma ni uspešno
Ljudje se regulacije telesne mase običajno lotijo tako, da je ta neuspešna. »Večina poskusov hujšanja je neuspešna. Od 20 ljudi, ki se odločijo za hujšanje, po petih letih samo eden učinkovito uravnava težo,« ugotavlja Kovač-Blaževa. Razlog je v tem, ker se debelost ne prepoznava kot kronična bolezen, ki potrebuje vseživljenjsko obravnavo. »Tudi če nehamo zdraviti povišan krvni tlak, se ta povrne – enako je z debelostjo,« ponazori.
Telo se namreč upira izgubi telesne mase. Ob hujšanju se aktivirajo regulatorni mehanizmi, ki skušajo telesno maso vrniti v izhodiščno: posledica je, da se poveča apetit, organizem začne hraniti energijo za osnovne življenjske procese, izgubimo mišično maso, ko težo dobimo nazaj, pa to niso mišice, ampak maščobna masa.
Zelo škodljiva so tudi ponavljajoča hujšanja: delež mišične mase je z vsakim hujšanjem manjši, narašča delež maščobne mase in človek razvije sarkopenično debelost. To početje vodi v vse slabšo samopodobo in tudi pomanjkanje osnovnih mikro- in makrohranil. Zato pridemo do paradoksa, da je debel človek lahko tudi podhranjen. Sarkopenična debelost je tako podhranjenost, skrita v debelosti.
»Sporočilo je žal, da je debelost neozdravljiva bolezen,« razloži zdravnica neprijetna dejstva. Kljub temu da debelost kot kronično bolezen težko pozdravimo, pa jo lahko dobro vodimo. O tem, kako učinkovito znižamo težo, pa več v rubriki Zdravje čez teden dni.
