V času mojega šolanja nas o delcih PM10 in PM2,5 še niso učili. Ko pa smo Slovenci postali del Evrope, smo privzeli tudi ustrezno zakonodajo. Med drugim tudi direktivo evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Seveda pa privzete direktive sproti spreminjajo in je laiku razmeroma težko slediti vsem dogajanjem.
Iz sporočila evropske komisije medijem je lahko razbrati naslednje: medtem ko je sedanja politika EU o kakovosti zraka prinesla občutno zmanjšanje koncentracij škodljivih onesnaževal, kot so omenjeni delci, žveplov dioksid (glavni povzročitelj kislega dežja), svinec, dušikov oksid, ogljikov monoksid ter benzen, glavni problemi ostajajo še nerešeni. Zlasti koncentracije drobnih delcev in ozona še naprej predstavljajo pomembno zdravstveno tveganje, poleg tega pa so varne meje za zdravje redno presežene. Skupni zunanji stroški za družbo, povezani z zdravstvenim varstvom, ki jih povzroča onesnaženost zraka, so ocenjeni na 330 do 940 milijard evrov na leto. To stanje je posebno resno v mestih, v katerih danes živi večina Evropejcev. Številne države članice EU še vedno niso dosegle dogovorjenih evropskih standardov o kakovosti zraka in v splošnem se smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v zvezi z onesnaženostjo zraka ne upoštevajo. Še več, zaradi slabe kakovosti zraka umre več državljanov EU kot v prometnih nesrečah in je to tudi najpogostejši vzrok prezgodnjih smrti v EU.
Še vedno pa nismo odgovorili na vprašanje, kaj so delci PM10 oziroma PM2,5. PM je akronim angleške besed particulate matter, v prostem prevodu snov v obliki delcev. PM10 so delci velikosti 10 mikronov in manj, delci velikosti 2,5 mikrona in manj pa so PM2,5. Večji delci lahko prodrejo v srednje dihalne poti, manjši delci pa prodrejo globoko v pljuča – v pljučne mešičke. Delci so v prahu, dimu, sajah, cvetnem prahu in finih delcih tal. Večina delcev je iz ogljika, na katerih so lahko adsorbirani delci kovin, organska topila, lahko tudi plini. Povzročijo pa povečano obolevnost in tudi umrljivost kot posledico bolezni dihal, srca in ožilja ter upad pljučnih funkcij pri otrocih, predvsem pojav astme.
Precej več o onesnaženosti zraka in o posledicah si lahko preberete na spletni strani Agencije RS za okolje (http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/). Vsekakor pa sem bil neprijetno presenečen, kako brezbrižni smo do podatkov, ki jih zbiramo, in kako malo vsi skupaj naredimo, da bi dihali boljši zrak.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
