Oportunity in njegov dvojček Spirit sta leta 2004 pristala vsak na svoji strani Marsa in se odpravila na raziskovanje njegove površine. Spirit je ugasnil že pred leti, Opportunity pa je s svojimi šestimi kolesi vztrajno mlel naprej po površini in v 15 letih opravil 45 kilometrov dolgo pot, kar je rekord za vse vesoljske roverje kdajkoli in kjerkoli.

Rover Opportunity, ki je velik kot voziček za golf, je poganjala sončna energija, do katere pa od junija lani, ko ga je zajelo veliko neurje, ki je počrnelo nebo nad marsovsko dolino Vztrajnosti, ni imel dostopa več mesecev.

Nasa je potem do njega vztrajno pošiljala signale in po okrog tisočih je postalo jasno, da je naprava mrtva. Ker je vodenje misije Opportunity iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon v kalifornijski Pasadeni stalo 500.000 dolarjev na mesec, so se odločili, da bi bilo morda pametno prenehati z vztrajnostjo.

Čustveni znanstveniki so roverju v torek poslali še poslovilno pesem Billie Holiday »I'll Be Seeing You«, se malce zjokali, opravili čustvene nagovore in ugasnili luč za konec nekega obdobja.

Našel dokaze o vodi na Marsu

Tako Opportunity kot Spirit sta vsak zase našla dokaze, da je bila v daljni zgodovini planeta na Marsu voda, kar bi lahko pomenilo, da je bilo na rdečem planetu tudi življenje. Roverja sta bila robotska geologa, opremljena z robotsko roko in kamero, s katero sta kopala po Marsu in fotografirala ter analizirala sestavine prsti in kamenja.

Opportunity je bil peti od skupaj osmih ameriških roverjev, ki so uspešno pristali na Marsu. Od leta 2012 deluje Curiosity, ki ga poganja jedrska energija, pomaga pa mu novinec InSight, ki je dobil nalogo krta. Nedavno nazaj je namreč zabil v površino Marsa sondo, ki raziskuje malce globlje kot ostali roverji.

Naslednje leto bo Mars dobil na obisk še tri roverje. Enega ameriškega in prvič doslej tudi po enega evropskega in kitajskega.

Upravitelj Nase Jim Bridenstine je dejal, da je prva naloga roverjev iskanje dokazov za preteklo ali morda tudi sedanje mikrobiološko življenje ter iskanje primerne lokacije za prvi obisk človeške posadke. Do tega naj bi prišlo nekje v 30 letih tega stoletja.