»Iskreno se opravičujem, tako vam kot slovenskemu narodu, če so moje besede utegnile užaliti čustva vaših sodržavljanov,« je Tajani v sredo zapisal v pismu, ki ga je zunanje ministrstvo danes objavilo na spletni strani.

»Verjemite mi, gospod minister, da resnično ni bila moja namera ustvarjati napetosti, še manj pa izražati ozemeljske pretenzije, ki jih moja država tudi sicer nima,« je poudaril. Pojasnil je, da je omemba italijanske Istre in Dalmacije zadevala istrske in dalmatinske izseljence, njihove otroke in vnuke, ki so bili v velikem številu navzoči na nedeljski slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije v Bazovici pri Trstu.

Tam je Tajani izjavil, naj »živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija«. V ponedeljek je izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene, in dodal, da je želel posredovati sporočilo miru. V sredo pa se je po sestanku s slovenskimi in hrvaškimi evroposlanci Evropske ljudske stranke še opravičil za te izjave.

Cerar: Tajani je s pismom oblikoval opravičilo, kot smo ga pričakovali

Po Cerarjevih besedah je zgodba z zadnjim pismom zaključena, je pa zdaj predvsem pomembno, da se v prihodnje kaj takšnega ne ponovi, ne s strani Tajanija, ne s strani koga drugega, sicer bo morala Slovenija »odreagirati še bistveno bolj odločno«.

V pismu, ki ga je poslal Cerarju, je Tajani zapisal še, da je njegovo politično delovanje vedno temeljilo na vrednotah prijateljstva in bratstva ter preseganju preteklih delitev, kar je osnovni gradnik Evropske unije. »Ponovno želim izraziti svoje prijateljstvo in globoko spoštovanje do slovenskega naroda, o katerem ne gre nikoli podvomiti,« je izpostavil.

Cerar je predsedniku Evropskega parlamenta zaradi njegovih izjav v Bazovici pisal v torek, in sicer kljub ponedeljkovemu opravičilu. Pojasnil je, da tedaj ni bilo izrečeno vse, kar pričakuje sam in tudi Slovenija.

Tajani je po ministrovih besedah »kot predsednik Evropskega parlamenta, institucije, ki predstavlja državljanke in državljane unije, na slovesnosti podal izjave, ki niso ne v duhu Evropske unije ne njenih ustanovnih vrednot«. »Prav nasprotno, vaše izjave nas vračajo v čase, ko se je z nevarno retoriko v Evropi spodbujalo k sovražnostim do drugih narodov ter ustvarjalo napetosti med narodi in državami,« je dodal Cerar.

Ejavec: Pomembno je, da se je opravičil

Na Tajanijeve izjave se je danes v Bruslju odzval tudi predsednik stranke DeSUS in obrambni minister Karl Erjavec. Na vprašanje, ali bi moral Tajani odstopiti, kot še vedno pozivajo v SD, je odgovoril, da ne ve, koliko je smiselno, da nekdo odstopi dva ali tri mesece pred volitvami. »Meni se zdi zelo pomembno, da se je opravičil, da je ugotovil, da je naredil napako,« je še dejal.

Stranka DeSUS sicer po Erjavčevih besedah obsoja Tajanijeve izjave kot neprimerne. Težko si je predstavljati, da nekdo, ki opravlja tako pomembno funkcijo, daje takšne izjave, je poudaril in ocenil, da bi morali biti evropski poslanci previdnejši pri izbiri predsednika.

Še zlasti bo to pomembno v naslednjem sklicu parlamenta, ko je tam pričakovati "vse sorte, tudi verjetno neke radikalce, ki bi želeli, da se vrnemo v neke druge čase", je opozoril Erjavec in poudaril, da bodo imeli evropski poslanci veliko odgovornost.

Mattarella Pahorju zagotovil prijateljstvo Italije

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je odgovoril slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju na njegovo pismo zaradi spornih izjav italijanskih predstavnikov na nedeljski slovesnosti v Bazovici. Mattarella s Pahorjem deli zaskrbljenost zaradi zaostrovanja retorike v Evropi, obenem pa je Sloveniji zagotovil prijateljstvo Italije.

Mattarella se je v pismu, ki ga je Pahorjev urad objavil danes, nosi pa sredin datum, strinjal, da so bile v Bazovici ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa izrečene "nekatere neprimerne izjave, ki so lahko ustvarile vtis o ozemeljskih zahtevah". To pa je po besedah Mattarelle v nasprotju z zgodovino.

S predsednikom Pahorjem deli zaskrbljenost zaradi »zaostritve tonov, manjšega upoštevanja drugačnih mnenj in verbalnih izpadov« v Evropi, za katere »ne bi smelo biti prostora v našem skupnem evropskem domu«, v katerem tako kot Pahor vidi edino »konkretna in realno perspektivo za mir, varnost in blaginjo naših narodov«. »Uspeli smo zgraditi Evropo, ki presega meje, ki gleda naprej in ki nas združuje onkraj zgodovinskih dogajanj,« je še zapisal.