Airbusu pravzaprav ni preostalo drugega: iz Združenih arabskih emiratov so dobili sporočilo, da tamkajšnja letalska družba Emirati razveljavlja naročilo 39 letal A380 ter da bo raje kupila 40 letal A330 in 30 letal A350, tako da bo Airbus zaslužil dodatne štiri milijarde. Zato bo Airbus še do leta 2021 Emiratom iz Dubaja dobavil 14 letal A380, potem pa jih bo prenehal proizvajati in 3500 zaposlenih, ki za zdaj v Toulousu še izdelujejo A380, premestil v proizvodne hale letal A330 in A350.

V Airbusu so se še pred enim letom kot rešilne bilke oprijeli nenadnega izjemno velikega naročila iz Emiratov, ki naj bi omogočilo vsaj še deset let proizvodnje letal A380. Dovolj časa, da se pojavijo nova naročila od drugod. Zdaj se je s sporočilom iz Dubaja ta konstrukcija porušila. Poleg tega je pred nekaj tedni Hong Kong Airlines razveljavil naročilo desetih letal A380, malo zatem pa še avstralski Quantas naročilo osmih. Celo Air France se je zaradi prevelike porabe kerozina in večje možnosti okvar, saj ima štiri motorje in ne dva kot večina letal, odločil, da ne bo stavil na A380. Dodatna težava je, da tako veliko letalo zahteva posebno infrastrukturo za vstopanje in izstopanje, ki je nimajo vsa letališča. Poleg tega vsak let z letalom, ki lahko sprejme do 600 potnikov, ni rentabilen.

Menda je odločitev Emiratov povezana z odločitvijo Airbusa, da ne bo vložil dveh milijard evrov v predelavo A380, tako da bi porabil manj goriva. V Airbusu so bili namreč pripravljeni na to naložbo le, če bi se pojavila nepreklicna naročila.

B747 praznuje 50 let

Boleč poslovni neuspeh z največjim letalom na svetu je Airbus doživel v trenutku, ko njegov glavni tekmec Boeing praznuje 50 let, odkar leti legendarni B747. Pred štirinajstimi leti, ko je prišel na trg, je A380 kot največje letalo na svetu s prestola vrgel prav B747. Prav zato se je nasproti ameriškemu Boeingu povečal prestiž evropskega Airbusa, ki je tako lažje prišel do naročil za druga letala.

A po številu prodanih letal A380 je Airbus ves čas močno zaostajal, saj je Boeingu uspelo v 50 letih najti kupce za 1572 letal B747, medtem ko Evropejci vsega skupaj ne bodo prodali več kot 250 letal A380. Menda bi se morali učiti od Američanov, ki so kar 15 let čakali, da so pred 35 leti našli kupce za B747.

Airbusu gre dobro

Sploh so v Airbusu preveč optimistično ocenjevali, da bodo v 20 letih po svetu potrebovali 1200 tako velikih letal, kot sta A380 in B747. Predvsem so se ušteli pri Kitajcih, za katere so mislili, da bodo na veliko kupovali letala s 600 sedeži, ker naj bi na tak način bolj izkoristili letališča. A ta je Kitajska v zadnjih 20 letih pospešeno gradila in na njih letal ni preveč. Poleg tega Kitajci še ne letijo tako zelo pogosto po svetu, tako da je A380 morda prišel na svet prezgodaj.

Za A380 pa bi lahko bilo še veliko slabše, saj so ga pred še večjim polomom reševali Emirati, ki so naročili vsega skupaj 123 teh letal, to je polovico vseh. Po prvem letu A380 aprila 2005 je bilo kar 144 naročil, potem pa še zelo malo, na kar je po letu 2008 vplivala tudi svetovna finančna in gospodarska kriza.

Sicer gre Airbusu v celoti zelo dobro. Lani je čisti dobiček presegel tri milijarde evrov, promet pa je znašal 64 milijard evrov, kar je pet milijard več kot leta 2017. Vsega skupaj je lani Airbus dobavil 800 letal, sprejel pa je 747 naročil, tako da jih ima zdaj vsega skupaj 7577, kar pomeni osem let proizvodnje in 460 milijard evrov prometa (to je šest slovenskih letnih BDP-jev). Letos naj bi kupcem izročil od 880 do 890 letal. Airbus je najuspešnejši z letali za srednje razdalje: A320. Z njimi pokriva 60 odstotkov tega trga.