Dvodnevna mednarodna konferenca o Bližnjem vzhodu v Varšavi poteka v skupni organizaciji ZDA in Poljske z ministrsko udeležbo iz nekaterih arabskih držav ter izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, a brez vodij diplomacij iz večine evropskih držav, tudi iz Slovenije, ki jo zastopa državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Uvodna pobuda zanjo je prišla iz Washingtona po njegovem odstopu od mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom, konferenca pa naj bi se na željo sedanje ameriške administracije osredotočila prav na teheransko oblast. Ker so to zavrnile vse druge podpisnice sporazuma z Iranom, ki od njega niso odstopile, se je tematika konference znatno razširila in so se na mizi znašli vsi bližnjevzhodni problemi in konflikti od jemenskega, sirskega in Islamske države do spora med Izraelom in Palestinci, iz razprav pa je izginil Iran.
Povedne diplomatske vrzeli
Vseeno na konferenci z udeležbo šestdesetih držav opazno manjkajo francoski in nemški vodja diplomacije ter visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. V Varšavi tudi ni predstavnikov Kitajske in Rusije, ki sta sopodpisnici jedrskega sporazuma z Iranom, Rusija pa je za povrh globoko vpletena v sirsko državljansko vojno oziroma iskanje izhoda iz nje. Palestinske oblasti so pozivale k bojkotu konference in njihovih predstavnikov ni na Poljskem, čeprav naj bi bila prihodnost Palestine ena glavnih tem, opazna pa je tudi odsotnost Libanona.
Iran, ki je te dni proslavil 40. obletnico islamske revolucije, je varšavsko srečanje označil za cirkus, ameriški zunanji minister Mike Pompeo pa je kot njen soorganizator napovedal, da bo resnično uspešna in da pričakuje konkretno razpravo o številnih vprašanjih, »vključno z bojem proti terorizmu in škodljivemu vplivu Irana z destabilizacijo Bližnjega vzhoda«. Pompeova naloga na konferenci je razložiti Trumpove zamisli o Siriji in napovedanem umiku ameriških vojakov iz nje, medtem ko je za širša bližnjevzhodna vprašanja na njej zadolžen ameriški podpredsednik Mike Pence, tretjemu udeležencu iz visoke ameriške udeležbe, Trumpovemu svetovalcu in hkrati zetu Jaredu Kushnerju, pa je zaupana predstavitev (njegovega) mirovnega načrta med Izraelci in Palestinci, kar naj bi storil danes.
Poljska misli na svojo varnost
Tudi poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz je prepričan o konkretnih rezultatih konference, ki je za politične analitike kontroverzna. Je pa na skupni tiskovni konferenci s Pompeom pred njenim začetkom omenil razhajanja med EU in ZDA glede jedrskega sporazuma (JCPOA) z Iranom. Dejal je, da je »Poljska del Unije in torej deli njeno stališče in sprejema politiko do JCPOA«. Uradna Varšava je prav ob prizadevanjih treh evropskih podpisnic sporazuma, Velike Britanije, Francije in Nemčije, pred dnevi sprejela nov finančni mehanizem za poslovanje z Iranom, ki ga ima Trumpova administracija za obvod ameriških sankcij proti Teheranu.
Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je v Varšavi, a je glede na diplomatske navedbe osredotočen na reševanje jemenskega konflikta. Konferenco v njeni prvobitni zasnovi, ki jo je Pompeo med januarsko bližnjevzhodno turnejo še predstavljal kot orodje proti širjenju iranske vpliva v regiji, odkrito razlaga samo Netanjahu. Ob prihodu nanjo je novinarjem dejal, da »združuje številne države proti agresivni iranski politiki«.
Nekateri se medtem sprašujejo, kako se je Poljska znašla v vlogi soorganizatorke konference o regiji, v kateri ne predstavlja nekega dejavnika. Priročen odgovor za analitike je, da sledi predvsem svojemu varnostnemu interesu in želji po tesnem vojaškem navezovanju na ZDA, pri čemer si prizadeva za postavitev stalnega ameriškega vojaškega oporišča na svojih tleh.
