Na hrvaškem levem političnem spektru poteka živahna prerazvrstitev političnih strank, ki napovedujejo kandidature na majskih volitvah za evropski parlament, v resnici pa merijo na predsedniške volitve, ki bodo predvidoma konec tega leta, in na parlamentarne, ki jih je pričakovati konec prihodnjega. Mnoge stranke poskušajo skočiti v volilni bazen, v katerem si je zajetne poslanske mandate praviloma zagotavljala opozicijska socialdemokratska stranka SDP. Tako nastajajo nove stranke z levičarskimi znamenji, kot so Demokrati, Start in Zmoremo!, križem rok pa ne sedijo niti že uveljavljene stranke (levo)sredinske liberalnodemokratske linije.
Podpora SDP se topi kot sneg
Eden glavnih premikov v tem delu političnega prostora je, da se priljubljenost socialdemokratov med volilci taja kot sneg na spomladanskem soncu. SDP tako ni več osrednja levosredinska stranka, okrog katere mrgoli manjših, zato bo šla na evropske volitve sama. Predsednika SDP Davorja Bernardića redki doživljajo kot pomembnega akterja. Raziskave kažejo, da bo večina morebitnih volilcev SDP kot predsedniško kandidatko rajši podprla predsednico stranke Državljansko-liberalna zveza (Glas) Anko Mrak Taritaš.
Glas je sicer ena izmed ustanoviteljic amsterdamske koalicije, katere jedro predstavljajo hrvaške članice evropske liberalne stranke Alde, ki so se za sodelovanje dogovorile na lanskem kongresu evropskih liberalcev v Amsterdamu. V kratkem času so okrog sebe zbrale še nekatere manjše (levo)sredinske parlamentarne in zunajparlamentarne stranke. S seštevkom odstotkov iz raziskav zdaj že močno dihajo za vrat SDP in opozicijski populistični strank Živi zid ter računajo na pridobitev vsaj enega evropskega poslanca.
V amsterdamski koaliciji so za evropske volitve izključili sodelovanje s SDP, naj pa bi socialdemokratom ponudili sodelovanje na predsedniških, če bi ti za svojega kandidata imenovali bivšega premierja Zorana Milanovića. V Amsterdamski koaliciji so ocenili, da je Milanović eden redkih hrvaških politikov na levi sredini, ki bi lahko premagal sedanjo predsednico države Kolindo Grabar - Kitarović. Ugibanja o njegovi vrnitvi pod politične žaromete na predsedniških volitvah je slišati že skoraj pol leta, a Milanović, ki se kot podjetnik ukvarja s političnim svetovanjem, le modro molči in spušča v javnost balone prek svojih zvestih sodelavcev SDP.
Grabar-Kitarovićeva bi v drugem krogu premagala Milanovića
Milanović se je povlekel iz visoke politike po bolečih izgubah na dvojih zaporednih parlamentarnih volitvah v letih 2015 in 2016, med njegovim vodenjem hrvaške vlade in SDP pa je poraz na predsedniških volitvah utrpel Ivo Josipović, ko se je potegoval za drugi mandat. Zdaj tehta, ali se bo vrnil v SDP. V vrhu stranke niso vsi navdušeni nad možno kandidaturo Milanovića in bi lahko prednost dali evropskemu poslancu in nekdanjemu zunanjemu ministru Toninu Piculi. Kljub temu pa del članstva SDP doživlja Milanovića kot nekoga, ki bi uspešno zajezil plimo populizma in estradizacije politike.
Januarske raziskave sicer kažejo, da bi Milanović v drugem krogu predsedniških volitev izgubil proti Grabar-Kitarovićevi. Aktualna hrvaška predsednica je od začetka mandata leta 2014 v stalni predsedniški kampanji in je po odhodu Josipovića v večini anket najbolj priljubljen hrvaški politik. Pred kratkim je obrnila hrbet desnici in omilila kritiko hrvaške vlade, s čimer si je zagotovila podporo premierja in predsednika HDZ Andreja Plenkovića pri novi predsedniški kandidaturi. Nad tem je razočarana skrajna desnica, ki je priljubljeno Grabar-Kitarovićevo doslej imela za svojo. Tako se ugiba, da bi skrajna desnica lahko za predsedniško kandidatko postavila poslanko stranke Neodvisni za Hrvaško (NH) Bruno Esih, ki je v sabor prišla na listi HDZ, pred tem pa delala pri predsednici države.
V igri Sinčić, Peterov, Bandić…
Del hrvaške javnosti kot popolno predsedniško kandidatko doživlja vodjo nove levosredinske stranke Start Dalijo Orešković, ki je relativno nov obraz v politiki. Bila je na čelu komisije za odločanje o navzkrižju interesov, položaj pa je izgubila predvsem zaradi odprtega spopada z Grabar-Kitarovićevo. V opozicijski stranki Živi zid ne izključujejo vnovične predsedniške kandidature svojega šefa Ivana Vilibora Sinčića, ki je v raziskavah priljubljenosti politikov redno v vrhu. V konservativni opozicijski stranki Most neodvisnih list pa pri izbiri kandidata lahko računajo na relativno visoko priljubljenost predsednika stranke Boža Petrova. Zdi se, da o novi predsedniški kandidaturi razmišlja tudi zagrebški župan Milan Bandić.
