»Velikih sprememb na področju vpisa v srednje šole ni. Na šoli opažamo, da vpis v gimnazije ne narašča več. Delež učencev, ki se vpišejo na strokovno-tehniške smeri in poklicne šole s triletnimi programi, ostaja podrejen vpisu v gimnazije,« je povedala ravnateljica Osnovne šole Šmarje - Sap Pavlina Antolič.

Prepoznati morajo, v čem so dobri

V šmarjesapski osnovni šoli učence že od prvega razreda navajajo na samostojnost in prevzemanje odgovornosti.

»Poklicna orientacija se začne v 8. razredu, in sicer tako, da svetovalna delavka izvaja delavnice, prek katerih učenci prepoznajo svoje interese in osebnostne lastnosti. Na podlagi tega oblikujejo svoje želje in realno ocenijo svoje sposobnosti. Pomembno je, da sami prepoznajo, v čem so dobri. V 9. razredu se ta spoznanja združijo v izbiro srednje šole, v izbiro izobrazbene poti, ki bo učencu nekoč omogočala opravljanje želenega poklica,« poudarja Antoličeva.

»Opažam, da imajo danes mladi slabo izdelane predstave o poklicih in nasploh o delu odraslih, o zahtevnosti in zavzetosti, vendar je za izbiro poklica pomemben predvsem interes, zanimanje za neko delo. Če nekoga nekaj zanima, bo delo opravljal z veseljem in ga ne bodo motili morebiti težki pogoji dela. Če bo delal z veseljem, bo pri delu uspešen in tako tudi bolj konkurenčen,« opozarja ravnateljica.

»Moj otrok ni moj razstavni eksponat, ki ga oblikujem, kot želim«

Starši bodočih dijakov se v Šmarju - Sapu po navadi vključijo v zadnjo fazo izbire srednje šole, ko pride do odločilnega koraka in podpisa prijavnice za vpis. Pri tem ravnateljica strne vtise, ki jih je dobila v dolgoletni pedagoški karieri:

»Na splošno povedano je meja, ko starši pustijo, da otrok živi svoje življenje v okvirih, ki jih je glede na starost sposoben, vsaj v prvem razredu. Starši naj otroka spremljajo, mu zagotavljajo varen okvir, da razvije svoje močne plati in se bojuje s tistim, kar mu ne gre. Starši se moramo zavedati, da naš otrok ni naš razstavni eksponat, ki ga oblikujemo, kot želimo, torej ga vpišemo v srednjo šolo, ki jo cenimo ali prinaša višjo stopnjo izobrazbe, ne odgovarja pa interesu našega otroka. Odločitev o vpisu v srednjo šolo naj starši prepustijo otroku, pomagajo naj mu pri spoznavanju njegovih interesov in mu osvetlijo tisto, v čemer opazijo, da je dober in ga tudi pohvalijo,« izpostavlja Pavlina Antolič.

Za konec pa svetuje: »Devetošolcem želim modro izbiro srednje šole in veliko zaupanja v to, da so vsi problemi rešljivi – včasih jih bodo morali rešiti sami, drugič s pomočjo staršev in učiteljev, pri vsem tem pa je pomembno, da jim ne poideta veselje in pogum, saj se vse da. Ob vseh skokih, ki jih najstniško obdobje prinaša s seboj, moramo imeti starši veliko mero potrpežljivosti in spoštovanja do otrok. Marsičesa so namreč sposobni sami in izkušnja je (tudi za nas odrasle) najboljša učiteljica.«